Forum
1. poglavje
Nina
Razmišljala je v njegovem objemu ko sta sedela za šolo pod drevesom. Bila je pomlad in vse je cvetelo, najbolj pa topola. Njene cvetove podobne koščkom vate je veter raznašal po travniku in gozdu blizu šole. Bilo je tiho, skoraj vsi učenci so že odšli domov, ko sta Nina in Miha mirno sedela. Ni jima ravno ugajalo pod drevesom saj so nanju vedno padali koščki vate, a sta se morala skriti pred soncem, ki je že neprijetno pripekalo. Poljubil jo je, tako nežno, da poljuba nebi čutila, če bi jo poljubil nekdo drug. Vidno je uživala v njegovem toplem žametnem objemu. Gladil ji je lase in jih razčesaval s svojimi prsti.
''Miha moram iti mama me najbrž že čaka pred šolo'' je rekla Nina, a ji Miha ni dovolil vstati. Ukleščil jo je v svoj objem in jo poljubil. Vrnila mu je poljub in smeje zavzdihnila. Vstala je, tokrat ji je dovolil. Vsaj vedel je kako sitna je njena mama glede zamujanja. Enkrat ga je njena mama povabila na večerjo, zaradi dežja in vetra je deset minutk zamudil in ko je prišel ga je njena mama okarala. '' zakaj moraš že iti'' je zavzdihnil in tudi on vstal ''lahko bi razložila svoji mami, da hočeš ostati še malo z uglajenim gospodičem'' in se napihnil. Nina se je zasmejala '' uglajen gospodič'' in zmajala z glavo '' resno moram iti''.
''nobenega poljubčka za slovo?'' je skesano vprašal in gledal v tla. Nina ga je prijela za lice in ga poljubila, nato je pograbila svoji črno torbo '' se vidiva jutri''. Četudi je jutri sobota, si je mislila in Mihu še zadnjič razkuštrala lase. Miha se je zarežal in ji pomahal. Stekla je po makadamski potki dol na parkirišče, kjer je čakala mama v belem avtomobilu vidno razjarjena. Nina je samo zavila z očmi in odprla avtomobilska vrata. Usedla se je na zadnji sedež, ker ni hotela toliko slišati mamine pridige.
''Nina, kaj si pa misliš?! Jaz te tukaj čakam že najmanj pol ure ti pa se sploh ne prikažeš! A so vam spet podaljšali uro!?'' je histerično na pol kričala nanjo.
''ja'' je kratko malo odgovorila. Če bi mami povedala, da ima fanta bi morala poslušati še najmanj sto pridig o zvezah med mladimi ljudmi… '' Veš prijelo me je, da bi razredničarki osebno povedala, da ko je ure konec je ure konec!'' je histerično pravila še celo vožnjo do doma. Nina pa si je dala le slušalke v ušesa, kot vedno, ko mama pridiga in poslušana glasbo na svojem telefonu. Gledala je skozi okno kako drevesa, grmovje, hiše in bloki drvijo mimo nje in razmišljala o Mihu, koliko časa bosta še skupaj. Za vedno, je bil njen prvi odgovor, a dokazano je da se veliko prvih zvez ne obnese ravno najbolje.
Po dvajsetih minutah vožnje v avtomobilu sta končno prišli domov. Nina je stopila z avta in zdrvela po stopnicah do svojega stanovanja in ga odklenila. Ni ji bilo več treba čakati mame, da pride gor saj je imela lastni hišni ključ. Zelo težko je prepričala mamo, da bi ga imela. Šla je v svojo sobo in vrgla torbo v kot, briga jo šola, izpite je že opravila, nič ji ni treba več delati, juhuhu. Zdrvela je v kopalnico in se preoblekla. Umazane obleke pa vrgla v koš za umazano perilo, nato pa se vrnila nazaj v svojo v modro pobarvano sobo. Vrgla se je na posteljo in kmalu zmečkala svojo mačko Tačko, ki je jezno zamijavkala in skočila na okensko polico.

ali naj nadaljujem ?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

19. julij 2016
prosim glasujte

Next ?
19. julij 2016
spremenila sem ime Ninine mačke zdaj je Nana.
23. julij 2016
'' Joj si sitna'' je zapiskala Nina in jo pobožala pod brado. Nana je zapredla in se prevalila na hrbet.
'' Tako je že bolje'' je zadovoljno rekla Nina in se ulegla na posteljo. Iz žepa je povlekla telefon in razmišljala če bi poklicala Luka, svojega najboljšega prijatelja. Lahko bi ji pomagal pri matematični nalogi ali pri fiziki ali pa bi šla na sprehod kot sta pogosto hodila. Raztegnila je noge po svoji postelji na New York in poklicala Luka. Oglasil se je in takoj privolil, da bo prišel čim hitreje.
Čez petnajst minut je pozvonilo pri vratih in Nina jih je stekla odpret. Pred vrati je stal vedno nasmejan Luka z razmršenimi lasmi.
'' bi vstopil ali boš stal kar tam?'' ga je vprašala Nina in se nasmehnila. Tudi on se je nasmehnil in vstopil. Šla sta v Ninino sobo in sta res naredila nalogo za fiziko pri čemer sta razbila nekaj jajc za dokaz gravitacije, potem sta morala tudi vse počistiti, kar je vključevalo obmetavanje z lupinami in z od rumenjaka umazanimi robčki, na koncu sta morala umiti še sebe.
'' No kako gre z Mihom'' je smeje vprašal, ko mu je Nina vrgla lupino v obraz.
'' Dobro, zelo dobro'' se je zasmejala '' kako pa tebi?'' je vprašala nazaj.
'' Za enkrat v redu'' je odgovoril z nasmeškom in se popraskal po glavi. Bil je zelo optimističen.
Nina se je zadnje čase počutila zelo čudno. Čudne so bile sanje, da se spreminja v vampirja in vsako noč je sanjala isto. Imela je čuden občutek glede teh sanj. Sanje so bile kakor pokvarjena videokaseta, videorekorder pa zdelan.

Miha je Nino za ta konec tedna povabil ven, a ga nista mogla izvesti, ker bo Miha s svojo družino poletel v London na obisk k svoji teti in bratrancem.
Popoldne, ko je sonce močno sijalo so se v stranski uličici sestali Luka, Miha in Nina. V stransko ulico so se zatekli zaradi žgočega sonca, drugače bi se dobili v parku.
'' mamo sem vprašal če bi lahko šla z nami in pravi, da z vsem veseljem pusti'' je rekel in se rahlo nasmehnil. Na njegovem obrazu je bilo lahko videti zaskrbljenost in otožnost, čeprav je hotel skriti. Očitno je vedel, da Nina ne sme iti, še v kino ji je mama komaj dovolila brez njenega spremstva.
'' Lahko bi bila več časa skupaj, veš'' je še dodal. In Nino pogledal v oči.
'' mama mi stoodstotno ne bi dovolila'' je tiho rekla Nina in tudi ona pogledala Miho, za njim je namrščen na steno slonel Luka. Ogledovala si je Mihov obraz, njegove otožne oči. Stopil je bližje in jo pobožal po obrazu nazadnje pa mehko poljubil.
'' a res moram gledati to pomehkuženo jokcanje'' je rekel trdo '' Nina mogoče mi bo slabo in bom Mihu pobruhal čevlje''je rekel '' lahko bi si najela sobo'' je nazadnje rekel, ko sta ga Miga in Nina grdo pogledala.
'' Ne, ne boš mi pobruhal čevljev, ker so tvoji bližje'' je zajezikal Miha nazaj. Luka in Miha se nista ravno marala. Sta se pa vsaj toliko marala, da se nista stepla, samo z besedami sta se bojevala. Nina je zavzdihnila in zavila z očmi '' potem pa ne glej'' je rekla in mu pokazala jezik. Miha se ji je nasmehnil in jo objel. Začela sta se poljubljati in Luka se je obrnil proč, šel je z ulice in se naslonil na zid. Zavzdihnil je. V sebi je čutil veliko praznino ne le, da je bil ljubosumen na Miha, ni maral kako se Miha dotika Nine, gabilo se mu je, Miha se mu je gabil. Še nekaj časa je tam stal in se naslanjal na zid, ko je iz ulice prikorakal Miha. Ko se je obrnil k Luku je Luka opazil sledi šminke, s katero je bila našminkana Nina in ne namrščil. Miha mu je pomežiknil in odkorakal stran. Trenutek kasneje je iz ulice prišla Nina in še nekaj trenutkov gledala za Mihom nato pa se naslonila na Luko in žalostno zavzdihnila.
'' greva na kakav?'' je nazadnje Luka vprašal Nino. Nina je samo pokimala.
'' menda lahko kakav pomaga če si žalosten'' je rekel'' pa četudi zaradi nepomembnih reči'' je nato dodal in Nina ga je dregnila z ramo. Zasmejal se je in jo odvlekel v bližnji lokal
Nino je še vedno stiskalo pri srcu čeprav ji je ob strani stal Luka. Nazadnje sploh nista pila kakava mogoče je bilo to krivo, si je mislila.
''oprosti, ker nimajo kakava'' je rekel Luka. In začel vneto s slamico potapljati ledene kocke v sok.
'' nisi ti kriv'' je odgovorila '' on je kriv'' je rekla in pokazala na natakarja.
'' tudi on ni kriv, on samo dela tu'' je zamišljeno rekel Luka nazaj in se vdal saj se ledene kocke niso in niso hotele potopiti. naredil je požirek in se naslonil nazaj na stolu.
'' ni važno'' je odgovorila Nina in se zasmejala. Tudi Luka se je vidno nasmehnil in naredil še en požirek svojega najljubšega soka. Nina je sok že kdaj spila, saj je bila žejna od celega popoldneva. Ves čas je razmišljala kdaj bo prišel Miha nazaj in če si bo v Londonu dobil drugo…
Čez nekaj minut je Nini zazvonil telefon in sprejela je klic. Klicala jo je mama.
'' Nina, kje si! A veš koliko je že ura! Šest!večerja je…'' je začelo histerično kričati po telefonu, da je Nina mogla odmakniti slušalko. Luku je s kretnjo nakazala, da jo kliče mama. Luka se je le nasmehnil in zmajal z glavo''zdaj jih boš pa slišala''.

Kakor hitro je mogla je stekla po dveh ulicah do svojega bloka in zdrvela po stopnicah. Zunaj se ji je veter zaganjal v lase in prav prijetno jo je hladilo, medtem ko je bilo v bloku prav zadušljivo in smrdelo je kot v bloku vedno smrdi. Obstala je pred vratih in nato čez nekaj trenutkov vstopila. Skoraj pred vrati jo je pričakala mama z jeznim izrazom na obrazu. Sledil je kaos in pridiga kdaj se prihaja domov. Seveda ji mama ni dovolila, da bi odšla v sobo in je mogla vse to poslušati. Kasneje je mama postregla večerjo. Jedli sta v grozni tišini. Ko je Nina končala je zavzdihnila in pospravila krožnik v pomivalni stroj. Nato pa zdrvela v svojo sobo in se počila na posteljo. Strmela je v strop polepljen s svetlečimi zvezdicami, ko jo je po obrazu polizala Luna in se stisnila k njej. Nina se je usedla, dvignila Luno in si jo posadila v naročje. Začela jo je božati in mucka je predla. Samo ob njej se je lahko tako sprostila.
'' Luna, veš, samo ti nisi tako zelo sitna'' je rekla Nina in popraskala mačko za ušesi. Ta ji je zamijavkala v odgovor. '' Ti me razumeš''je rekla '' In poslušaš'' je dodala in Luno posedla na posteljo. Ta je nezadovoljno zamijavkala, ker jo je Nina nehala božati in skočila na okensko polico. Nina je vstala in se odpravila v kopalnico. Stuširala se je in oblekla v pižamo. Na koncu si je še razčesala svoje svetlo rjave kodraste lase in se odpravila nazaj v svojo sobo. Zaprla je luč in pazila, da ne bi slučajno pohodila ali zmečkala Lune. Zleknila se je v posteljo in zaspala.
23. julij 2016
u212052
u212052
Next
24. julij 2016
zdaj je nekje mačkino ime Luna in nekje Nana katero je boljše?
24. julij 2016
2. poglavje
V polmraku
Ponoči jo je zbudi strašljiv nečloveški krik. Luna je planila pokonci in zbežala pod posteljo. Nina je vstala in pogledala skozi okno. Nič ni videla, vseeno pa je slišala korake, udarce in javkanje. Močno je napela oči, a še vedno ni videla ničesar. Zavzdihnila je in po tiho stekla k vhodnim vratom. Obula si je čevlje in oblekla trenirko. Tiho je odklenila vrata in jih za sabo spet zaklenila s svojim ključem, da mama ne bi kaj posumila. Stekla je po stopnicah v pritličje bloka in pogledala ven. Hitro in tiho je stopila na temno ulico, ki jo je osvetljeval mesec in se skrila za velikim smetnjakom. Zdaj je že lahko razločnejše videla. V mesečini so stale tri postave. Oblečene so bile v dolge črne halje s kapuco. Pod kapuco je Nina videla rdeče žareče oči. Večja postava je pri sebi držala žrtev in ji stiskala nož za vrat, drugi dve pa sta stali tam.
''povej kaj veš, črv!'' je zakričala prva postava z ženskim glasom in z obvezano pestjo boksnila žrtev v obraz, da se mu je iz nosu ulila črna kri. Žrtev je bila vidno moškega spola, imel je lase bele kot sneg in črne oči.
'' Nikoli!'' je zakričal fant in pljunil kri, ženski na čevelj. Ta pa ga je brcnila v obraz, da je začel pljuvati še več krvi. Druga pa je iz žepa vzela steklenico in tretjino vsebine zlila fantu v obraz. Ta je zakričal. Točno tak krik je zaslišala Nina v sobo. '' povej'' je zarenčala postava, ki mu je zlila tekočino v obraz.
'' Nikoli! Vdan sem gospodarju!'' je zarenčal nazaj in izbruhal veliko krvi in sluzi. Nato se je oglasila postava, ki ga je držala ''če nam ne boš povedal boš ob glavo'' in se zarežala. Fant je zasikal.
'' mogoče bi mu pa lahko dali priložnost za pobeg'' je rekel in se zarežal.
'' a si ob pamet Matic?!'' je ogorčeno zakričala prva punca
'' ne Ana dali bi mu deset sekund prednosti nato pa bi ga ubili'' in se širokoustno zarežal. Nini so oči skoraj padle iz jamic, ko je opazila par podočnikov v Matičevih ustih. Nato je isto opazila tudi pri drugih dveh puncah, ki sta se zarežali. Trenutek zatem je fant še enkrat bruhnil kri in sluz na tla in Nini je naredilo slabo in tudi ona je bruhnila večerjo v kot. Postave so se zdrznile in ena se je pričela približevati Nininemu skrivališču. Nina je slišala korake in se kolikor je mogla stisnila v kot in upala, da je postava ne bo dobila. Za seboj je zaslišala korake in nato jo je postava pograbila za lase in jo zvlekla pokonci. Nina je zakričala od bolečine in se začela otepati močnega prijema, ki sploh ni spominjal na žensko ampak na velikega in zelo močnega moškega. Punca jo je zvlekla še do drugih in jo podržala pred Maticem in drugo postavo.
'' glejta kaj sem dobila, večerjo'' je zasikala
'' zmešani ste! Vsi ste za v norišnico!'' je zakričala Nina in zajavkala, ko jo je punca še bolj pocukala za lase. '' Pustite ga! nič vam ni naredil!'' je spet zakričala.
Matic se je zarežal in zmajal z glavo '' če hočeš je lahko tvoj hišni ljubljenček! Ni vse tako kot je videti'' in se spet zarežal in pokazal zobe. Belolasi fant se je zarežal '' z veseljem bom tvoj!'' je zagrulil in si obliznil ustnice nato pa se spet zarežal. Nina je izbuljila oči ko je videla fantove zobe bili so vsi špičasti in v dveh vrstah. Spet je bruhnila ko je Matic tisti stvari odrezal glavo, ta pa se je zakotalila k Nininim nogam. Iz brezglavega telesa je brizgnila kri in Matic ga je vrgel vstran. Trenutek zatem je punca pahnila Nino pred Matica
'' zdaj pa še ona'' in prekrižala roke.
''zakaj, nedolžen človek je'' je poudaril Matic.
'' ni važno če je človek, vse ve, vse je videla'' je zasikala skozi zobe.
Matic je pospravil meč v tok in zmajal z glavo '' Isabell, jaz ne ubijam''
'' ravnokar si ga ubil'' je tiho rekla Nina in si z trenirko obrisala usta, še vedno je čepela na tleh in odmikala pogled od odrezane glave z strašljivim porogljivim nasmeškom.
'' nisem ubil človeka, ubil sem pošast'' je besno poudaril in brcnil odrezano glavo vstran. Nini se je zameglilo pred očmi in ni več slišala kaj ji je Matic še govoril samo padla je na tla in zagrnila jo je tema.

Next?
24. julij 2016
pliz povejte hitro !
24. julij 2016
u193768
u193768
Next
Ful dobro pišeš. Tudi jaz podpiram vse ki pišejo totalno izmišljene zgodbe, podpiram pa tudi ff.-je. Všeč mi je če vem kak je junak, to je že ena točka, če pisatelj ne opiše junakov. Drugače pa rada pišem tudi izmišljene zgodbe.
24. julij 2016
3. poglavje
Čudaški dvorec
Zbudila se je, še vedno je imela zaprte oči a ji je vseeno skozi veke sijala bela svetloba. Zamežikala je in počasi so se ji oči privadile na močno belo svetlobo. Soba v kateri se je zbudila je bila vsa v belem, smrdela pa je po razkužilu. V nekaj trenutkih se je okoli nje zbralo okoli pet sivolasih modrookih starčkov. Popravljali so si očala na nos in mrmrali.
Ni mogla razločno slišati, ker so tako po tiho šepetali. Na koncu je eden odšel in zaprl vrata sobe za sabo. Starčki so se trenutek zatem razkropili po sobi opravljat svoje delo. Nina se je usedla in radovedno gledala okoli. V želodcu je čutila čuden občutek. Kje sem? Se je vprašala, seveda tudi odgovora ni dobila, nikoli ga ne dobiš če se pogovarjaš sam s sabo v mislih.
Vrata so se odprla in skoznje je prikorakal starejši možak. Nina mu je ocenila okoli štirideset let morda več. Oblečen je bil v kavbojke in srajco in kravato. Tudi on je imel rdeče oči. Pogladil se je po kozji bradici
'' a tukaj je naša gostja'' je pozdravil. Nina ga je le čudno gledala.
'' vidim, da nisi kaj preveč zgovorna'' je spet poskusil, da bi Nina spregovorila, a mu ni ravno uspelo
'' jaz sem Todd'' se je predstavil ''mogoče bi bilo vljudno, da bi pozdravila in se tudi ti predstavila'' je počasi rekel. Nina se je streznila '' am… jaz sem Nina''. In Todd ji je ponudil roko, sprejela jo je in rahlo stisnila. ''sestre so ti zamenjale oblačila'' je rekel ''upam, da nimaš kaj proti'' je končal se obrnil in odkorakal ven s sobe. Nina je zavzdihnila in vstala, hotela je vedeti kje je, a je pozabila vprašati, zmrznila je. Sprehodila se je do vrat in jih odprla, stopila je na širok hodnik in zaprla vrata za sabo. Hodnik je bil siv, na steni so bili pritrjeni kristali, ki so žareli v oranžno medli svetlobi. Na stenah so bile obešene slike mož in žensk s podaljšanimi podočniki, mnogi so držali kozarec za vino poln, kot se je zdelo Nini, krvi. Stopala je po hodniku in si ogledovala zanimiv slog arhitekture in umetnosti, čeprav je to nič ni zanimalo. Tedaj pa je trdo trčila v nekaj ali nekoga. Ta nekaj ali nekdo se je obrnil in jezno pogledal.
'' pazi kod hodiš!'' je glasneje rekel in ji ponudil roko '' jaz sem Matic mimogrede'' se ji je predstavil. Nina mu je olikano stresla roko
'' ti si pa Nina, če se ne motim'' in se nasmehnil '' po celem dvorcu se že govori o tebi, Todd je vsem povedal tvoje ime '' je naznanil. Matic je imel športno postavo, žareče rdeče oči in vranje črne lase, bolj črne kot Miha. Oblečen je bil v črne kavbojke in črno majico. Imel je popolno izklesan obraz, ki je bil Nini tako všeč, da bi…
O moj bog! Fanta imam jaz pa gledam drugega in si mislim kako je lep. Čeprav je res srčkan…
'' ne rečem, da nisem počaščen, a strmiš vame kot, da še nikoli nisi videla vampirja'' je rekel. Nina je stresla z glavo in ga pogledala v oči
'' v bistvu res nisem nikoli videla vampirja''. Matic je pokimal in skomignil z rameni. Obrnil se je ko sta oba za seboj zaslišala korake. Izza vogala sta prišle dve punci na las podobni, dvojčici. Matic jima je še od daleč pomahal in ko sta prišli do njiju sta pozdravili. Nina je pozdravila nazaj in se nasmehnila.
'' ti si najbrž Nina a ne?'' je vprašalo prvo dekle oblečeno v živo modro oblekico. Prvič danes je videla osebo, ki ni bila oblečena v črno.
'' ja '' je odgovorila malo sramežljivo in zagugala roke ob bokih. Dekle je stopilo bližje in se nasmehnilo '' jaz sem Anabel mimogrede, reci mi kar Ana'' je rekla in pogledala drugo dekle in se namrščila '' a se ne bi predstavila naši gostji?'' je rekla in drugo dekle potrepljala po rami. Drugo dekle je zavzdihnilo in zavila je z očmi '' živijo Nina'' je prijazno rekla '' jaz sem Isabell, bolje pa je če mi rečeš kar Iz, ker svoje ime sovražim'' in se čudno nasmehnila. Nato je potrepljala Matica po rami, ta je zmajal z glavo in se nasmehnil, in odkorakala stran. Bog ve kam gre si je mislila Nina sama pri sebi.
Ana je vzdihnila'' moram iti, Kali sem naročila novo bojno opravo, prejšnjo mi jo je raztrgal oni demonski izmeček!'' je z gnusom izrekla zadnji dve besedi pozdravila in odkorakala vzdolž hodnika.
'' ste me ugrabili?'' je čudno vprašala Nina ko je še vedno gledala za Ano. Matic se je prestopil in vzdihnil '' ne nismo te ugrabili samo začasno boš tu'' ji je odgovoril
'' kaj pa tisti mrtvi fant, zagotovo bodo našli truplo'' je rekla Nina in pogledala Matica.
'' ljudje ne morejo videti demonov če tega oni nočejo in tudi trupla ne morejo videti, do zarje zdrži nato pa ga sonce sežge'' ji je na dolgo povedal Matic.
'' kdo ste v resnici?'' je vprašala Nina in zvila obrvi. Matic se je nasmehnil, ker očitno ni vedel, da ona še ne ve. '' vampirji'' ji je odgovoril in jo smeje pogledal. Nina je izbuljila oči in stopila korak nazaj, seveda, da je toliko vedela že prej, a je raje vprašala, da bi se dokončno prepričala.
'' res nisem vedela, da obstajate'' je rekla Nina in se prestopila.
'' seveda nisi, kako pa bi? Živela si v neznanju in temi'' je odgovoril in pogledal sliko na zidu. Ta je bila Toddova. Nina je morala premisliti, da je razumela kaj je povedal. '' kako pa sploh postaneš vampir?'' je vprašala. Matic jo je pogledal.
'' rodiš kot eden izmed njih, ko dopolniš šestnajst let se začneš hraniti s krvjo in ko ubiješ svojega prvega demona pa se ti oči spremenijo na rdeče'' je rekel in nadaljeval'' lahko pa z izmenjavo krvi'' je rekel nazadnje. Nina ga je pogledala v njegove rdeče oči
'' kakšne oči si pa imel ti?'' je vprašala
'' modre'' je odgovoril in pogledal stran.
'' pridi razkazal ti bom dvorec'' je rekel in ji pomignil.

Dvorec je imel preko tisoč sobic za vampirje in vse so bile do malega enake. Vsaka sobica je imela kopalnico in poročno posteljo, po Matičevi razlagi, da se gostje počutijo bolj udobno. Rekel pa je tudi, da mu je to zelo všeč. Po njegovi razlagi je bil to dvorec sredi neskončnih gozdov, za vsak slučaj in seveda za nevidnost je prekrit s kupolo. Če se je človek dotakne ga preportali na drugo stran ne, da bi kaj opazil! Vmes sta si pripovedovala različne smešne trenutke iz svojega življenja in se smejala. Pripovedoval ji je zgodovino vampirskega reda in kako so sploh začeli varovati ljudi pred demoni. Dvorec je imel gromozansko knjižnico in lično kuhinjo, ki je bila z večjim prehodom združena z dnevno sobo. Dnevna soba je bila prebarvana v nežno modro in imela je črn žameten kavč in veliko televizijo na steni. Nazadnje sta šla v eno od malih sobic v dvorcu Matic se je obrnil
'' tale soba pa je zate'' je rekel in z roko pomahal po zraku. Nina se je namrščila
'' saj ne živim tu, živim s svojo mamo'' in pogledala po sobici. Ta razliko od drugih je bila prebarvana v barvo sivke.
'' ta soba je nekoč pripadala moji mami'' je rekel in pogledal v tla. Nina ga je pogledala
'' kje je zdaj'' ga je vprašala'' tvoja mama''. Matic se je zazrl v steno nato pa pogledal nazaj v tla.
''mrtva je'' je kratko in tiho rekel. Za trenutek se je Nini Matic zasmilil, brez mame, ona pa brez očeta. Toliko skupnega sta imela. Matic je odšel iz sobice Nina je šla za njim. Ravno je zaprl vrata je k njemu privihral moški, bojevnik.
'' Todd se želi pogovoriti z Nino, takoj'' je rekel in odkorakal stran brez pozdrava. Matic je pokimal Nini naj mu sledi in odpravila sta se vzdolž po hodniku. Nina je Matica komaj dohitevala
'' bi lahko hodil bolj počasi?'' je vprašala z ostrim glasom. Matic je komaj vidno zmanjšal hitrost tempa. Vstavil se je pred velikanskimi vrati in potrkal '' Todd jaz sem, Nina je z mano!'' je zaklical in vrata so se sama od sebe odprla. Vsaj tako je bilo videti saj je Todd sedel na svoji mizi, kasneje pa je videla, da za vrati stojita moška. Sanje o čarovniji so se ji razblinile. Vstopila sta, Todd je imel do svoje pisalne mize razgrnjeno rdečo preprogo. Njegova pisalna miza je bila gromozanska na njej pa lučka papir in svinčnik, vse lično pospravljeno. Pred pisalno mizo sta bila dva stola. Todd je vstal
'' Nina zadihana si, sedi'' je rekel z tihim glasom. Nina ga je ubogala in se usedla na izredno udoben stol prevlečen z rdečim žametom. Vrata so se zaprla. Matic je sklenil roke za hrbtom in se postavil zraven Nine. Nato je Todd Maticu z roko pomignil naj gre. Matic je pokimal, vrata so se odprla in zaprla za njim. Nina je gledala za njim, želela si je, da bi ostal z njo saj se je poleg Todda počutila izredno neprijetno. '' No draga Nina, najbrž se sprašuješ kaj sploh si, ker nas vidiš'' jo je nagovoril Todd. Nina ga je pogledala, čudno je seveda bilo, da je sedel na mizi kakor prej, ko sta vstopila in skomignila z rameni '' a vas ljudje ne morejo videti?'' je vprašala.
'' Ne '' je odgovoril Todd in vstal, začel se je sprehajati okoli in okoli Nine. Nina je gledala samo naravnost in se počutila zelo neprijetno kot, da bi jo zasliševal FBI. Todd se je končno nehal sprehajati in se usedel nazaj na mizo. '' to potrjuje, da nisi človek'' je rekel '' ali tvoja mama kaže znake vampirstva?'' je vprašal in jo postrani pogledal. Nini se je zdel butast v taki pozi in ga je zanalašč tudi ona tako postrani pogledala '' ne gospod'' je izdavila in nazaj zravnala glavo. Smejala se je v svojih mislih in se komaj zadrževala, da se tudi v realnost ne bi nasmehnila.
'' aha '' je rekel Todd, poravnal glavo in pokimal. Zavzdihnil je. '' ali se ti mogoče zdi, da ti kažeš kakršne koli znake vampirstva?'' je vprašal '' ti kri diši? Si močna? Nikoli ne zboliš? Te ne zebe?'' je vprašal in se nagnil k Nini. Nina je pomislila, da bi bil zdaj primeren trenutek, da bi ga lahko pobruhala. Skoraj se je nasmehnila. '' um… ja … fanta sem enkrat premagala v rokoborbi in še nikoli v življenju nisem zbolela'' je počasi rekla in skomignila z rameni. To se nji ni zdelo kaj zelo pomembno, vedno ampak zares vedno je premagala vse v rokoborbi.
'' aha…ja…zanimivo… aha…'' je sam pri sebi razmišljal Todd in zamišljeno strmel v prazno steno. ''Nina'' je rekel '' ti nisi človek'' je rekel. Kot,da že sama nisem ugotovila je sama pri sebi rekla Nina.
'' kaj potem sem, napol Vampir napol človek?'' je vprašala. Todd jo je pogledal

Next ?
25. julij 2016
Next ?
25. julij 2016
u193768
u193768
Next
25. julij 2016
'' ne napol ljudje in napol vampirji niso močni in zbolijo, so naprave za pobijanje, njihova sla po krvi se nikoli ne poteši zaradi mešane krvi'' je rekel '' torej je samo ena možnost, vampirka si Nina''. Nina je izbuljila oči. '' ali pa ne seveda lahko si le jasnovidka z izjemnimi močmi'' je rekel. Nini je postalo malo manj slabo. Vseeno je petdeset procentov možnosti, da je vampir. Trdo je požrla slino.
'' zdaj lahko greš'' je rekel nazadnje po vsaj petih minutah tišine. Nina je vstala, vrata so se odprla in Nina je skoraj stekla ven iz pisarne. Iskala je izhod, hvala bogu, da ji ga je Matic prej pokazal. Zavila je v širši hodnik in pred vrati je stal Matic in ji zapiral pot. Nina se je vstavila pet metrov pred njim '' rada bi šla malo na zrak prosim'' je živčno rekla in naredila še tri korake naprej. Ustavila se je, rek se Matic še vedno ni premaknil od vrat ampak je še vedno strmel v njo. prestopila se je.
'' a grem lahko na zrak, prosim ?!'' je glasneje in razjarjeno ponovila. Matic je stresel z glavo
'' pobegnila boš a ne?'' je vprašal. Nina ga je srepo pogledala '' ne'' je rekla in s kretnjo roke nakazala naj gre stran od vrat. Matic se je umaknil. Nina je šla mimo njega odprla vrata in stekla ven, tekla je in tekla morala je na čem sprostiti svojo jezo. Vstavila se je in zakričala, kričala in kričala je dokler ji ni zmanjkalo glasu in zraka. Jaz nisem pošast, moja mama tudi ne, lažejo! Je kričala v mislih še naprej. Vdihnila je in z nogo udarila ob tla. Prijelo jo je, da bi še enkrat zakričala, a se je hvala bogu zadržala saj je za njo stal Matic, mirno. Obrnila se je. Nato pa stekla naprej stran od dvorca čim dlje, dajmo! Se je pregovarjala, a najraje bi se vrgla na kolena in kričala in kričala. Kar naenkrat se je pred njo pojavil Matic. Tako močno se je zaletela v njega, da jo je odbilo na tla, Matic pa se še za milimeter ni premaknil. Trdo je pristala na tleh in zamežikala, pred seboj je zagledala Matica, ki ji je nudil roko. Sama je vstala in si obrisala prah s kavbojk. Matic je odmaknil roko in obe dal v žepe '' zbežati si hotela?'' je vprašal, Nina ni odgovorila samo neumno je strmela v njega in razmišljala nič. '' hočem stran od tu'' je rekla previdno.
'' ne moreš'' je odgovoril se prestopil in si šel z roko skozi lase.
'' zakaj pa ne? Mi boš preprečil?'' je nesramno vprašala '' ker se bom upirala do smrti''
'' ustavil te bom zlepa ali zgrda'' je odgovoril, bil je tako čudno miren. Nino je to spravljalo ob živce tako zelo, da bi mu najraje dala klofuto. Hotela je iti mimo njega, a ji je zagradil pot s svojim telesom in ji dal jasno vedeti, da ne more oditi. Nina ga je tako grdo pogledala kot je le mogla in si želela, da bi lahko ubijala s pogledom. Matic je dvignil obrv
'' tvoj pogled me ne gane, že veliko bolj strašnega sem preživel'' je rekel in uprl roke v boke. Nini se je zdelo kot, da se važi in to pred njo. Najprej vidim kako umorijo nekoga pred mojimi očmi, me ugrabijo in še povejo, da je petdeset procentov možnosti, da sem vampir, petdeset pa da sem psiho s super močmi… kaj je sploh lahko še hujšega?! Zagnala se je v Matica z vso močjo in jezo, ki jo je premogla. Odločila se je, da bo on njena blazina za stresanje jeze nanjo. Zbila ga je, da se je premaknil za en korak nazaj, ona pa je zadihana obstala tam in buljila v tla. Matic je pristopil k njej in jo prijel za roko. Otresla se ga je in odkorakala stran. Matic se je začel prestopati
'' lahko te peljem domov če želiš'' je mirno rekel '' a bom prekršil veliko pravil''. Nina se je vstavila, ni se obrnila '' samo domov hočem'' je rekla še vedno jezno in se obrnila. Matic je pokimal in odkorakal mimo nje do majhne sive zgradbice, kjer je bilo nešteto polic s čevlji. Nina se je spraševala čemu služijo te police aha še ena čudaška stvar vampirjev. In zavzdihnila, bila je vidno manj jezna. Matic je vzel par čevljev in se preobul. Nina je dvignila obrvi '' za v mesto imaš poseben par čevljev, kako očitno''. Matic jo je nejeverno pogledal in zmajal z glavo. Odšel je ven in poletel v zrak. Nina je izbuljila oči, pozabila je na jezo na vse, Matic je tako lepo izgledal v letu. Pristal je in ji ponudil čevlje. Preobula se je in svoje čevlje prijela v roke.
'' kaj zdaj'' je vprašala in si ogledovala čevlje.
'' zamisliš si, da letiš, to je vse'' je rekel in skomignil z rameni. Nina ga je nejeverno pogledala
'' a ti si se naučil leteti kar takoj? Zagotovo si potreboval veliko vaje?'' ga je vprašala.
'' ne takoj sem se naučil'' je mirno rekel in strmel vanjo. Nina ga je čudno pogledala in nato pogledala v nebo. '' samo pomislim?'' je vprašala še enkrat.
'' ja, samo pomisliš'' je odgovoril in poletel v zrak. Nina se je pripravila in si v mislih naslikala kako leti proti domu. Švignila je v zrak, ko se je tega zavedla je zakričala bila je tako visoko, da je bil dvorec mali kvadratek sredi gozda in začela padati. Nekdo jo je ujel in tega se ni ravno takoj zavedla še v rešiteljevem naročju je kričala. Na koncu je odprla najprej eno oko, da se zagotovo prepriča, da ni mrtva. Nato pa še drugo. V pol sekunde se je znašla v Matičevem naročju, še nikoli ni bila tako blizu nobenega fanta razen Miha. Strmela je vanj. Stresla je z glavo in se počutila izredno neumno.
'' greva?'' je vprašal. Nina je samo pokimala, ko sta se začela premikati.
'' lahko pospešim, a samo če me ne boš pobruhala'' je rekel ion Nina je spet pokimala. Pogledala je dol, pod njima je rasel hektarje in hektarje velik gozd, ni bilo videti meje. Sonce je že zahajalo in ptice so prepevale svojo zadnjo pesem. Gozd je zagrinjala tema in sence so padale na Matica in njo. Dišalo je po iglavcih in svobodi. Od nekdaj se je bala letenja z letalo, a ta razgled ji je vlil le pogum in občutek svobode. To pokrajino bi lahko gledala vse svoje življenje, če bi lahko bi jo pokazala svoji mami. Ni vedela kako bo ko bo prišla domov. Mama bi lahko planila po njej in ji pripovedovala kako zelo jo je skrbelo ali pa kričala nanjo kje je bila ves ta čas, en cel dan je ni bilo. zelo jo mora skrbeti je pomislila Nina in se pripravila na pospešek. A ni vedela, da bo tako pospešil. Postalo jo je strah in zatisnila je oči. Ovila je roke okoli njega in se stisnila k njegovim prsim, močno kakor je mogla. Ustavila sta se in Nina je odprla oči
'' zdaj je čas, da me izpustiš'' je počasi rekel Matic in Nina se je komaj zdaj zavedla kako močno se ga drži. Spusti jo je in stopila je korak
stran. Popravila si je laze za uho. Matic jo je pogledal
'' saj veš, da sem zaradi tega morda izgubil Toddovo zaupanje'' je rekel '' morda mi nikoli več ne bo dovolil opraviti misije pred polnoletnostjo'' je rekel in pogledal stran, a njegov obraz je bil brezizrazen. Prestopil se je in jo pogledal. Morda je videla malo žalosti v njegovih očeh ali pa je to povzročil zadnji žarek sončnega zahoda. Ni vedela točno. Zavzdihnila je in si popravila majico čez pas. Zavzdihnila je in ga pogledala '' se vidiva?'' je rekla in stopila korak vstran. Matic je skomignil z rameni '' vsak trenutek lahko na to nanese'' je rekel skrivnostno in pogledal v nebo zdaj že poškropljeno z malimi svetlečimi pikicami, zvezdami.
'' grem zdaj '' je nerodno rekla in se obrnila. '' Matic.. '' je začela in se obrnila, a njega ni bilo več. Nina je zavzdihnila in se odpravila po ulici proti svojemu bloku.

Next ?
25. julij 2016
u193768
u193768
Neeeeeeext
Uni čevlji so cool. Js bi jih mela
25. julij 2016
aneda!!
25. julij 2016
4. poglavje
Padli
Bilo je že kar pozno ko je Nina prestopila hišni prag s pomočjo svojega ključa. Tiho je zaprla vrata in po prstih šla do dnevne sobe. Na mizi v dnevni sobi so bile prižgani dve sveči na kavču pa je na pol pogrnjena spala njena mama. Nino je malce stisnilo pri srcu, mamo je moralo zelo skrbeti zanjo. Zraven njene glave je ležala Ninina slika z morja. Mamin obraz je bil objokan in rdeč. Po prstih se ji je približala in jo pokrila čez ramena. Mama je kar naenkrat odprla oči in Nini je srce od strahu skoraj padlo v hlače. Njena mama Saša je planila pokonci in objela Nino. Po licih so ji stekle solze
'' Nina kje si bila, tako me je skrbelo zate?!'' je v joku vprašala in jo še bolj stisnila k sebi. Nina jo je nehala objemati in jo pogledala
'' am… spoznala sem neke ljudi...'' se je obotavljala. Saša jo je prijela za rame in pogledala v oči '' veš, da mi lahko vse poveš'' je rekla. Nina je zmajala z glavo '' ne dokler mi ne poveš kaj sem'' je rekla bolj glasno in se usedla na kavč.
'' Nina…'' je začela Saša in se usedla poleg Nine '' se lahko pogovorimo zjutraj… zdajle ni ravno primeren čas… pozno je'' se je izgovarjala '' utrujena si bolje, da se odpočiješ''. Nina je zavzdihnila in vstala, bila je več kot potrebna tuša. Odpravila se je v kopalnico. Pod tušem je odprla ledeno mrzlo vodo, da bi si zbistrila misli. Razmišljala je če je res vampir, a njena mati ni torej tudi ona ne more biti. Nikoli ni verjela v zgodbice o volkodlakih, vilah in vampirjih, zdaj pa so se vse te zgodbe uresničile. Ni vedela ali je vse to pravljica ali nočna mora. Zaprla je vodo in stopila iz kabine. Zavila se je v brisačo in šla s kopalnice. V sobi se je oblekla v pižamo in ravno ko je hotela zapreti luč se ji je zavrtelo. Zgrudila se je po tleh in zajavkala zaradi bolečine v glavi. Zajela jo je tema in pojavila se je v beli sobi. Zamežikala je če vidi prav. Nasproti nje je v steni zijala črna luknja in slišala je nekoga hoditi ven z nje. Ni se imela kam skriti le stala je lahko. Vel je prišel v belo oblečen moški. Najbolj je bilo pa čudno to, da je imel črna krila. Oblečen je bil v črn smoking. Njegove obrazne poteze so bile grobe. Že tedaj se je skozi njeno telo sprehodil občutek, da je nekaj narobe, hudo narobe. Gledal jo je s popolno črnimi očmi in po dlaneh so se mu vile svetlo rdeče tetovaže. Sijal je. Res, oddajal je belo in rdečo svetlobo, ki je Nino navdajala s strahom. Najprej je pomislila, da je angel, a angeli imajo bela krila a ne? Niti tetovaž nimajo, v bistvu tega ni mogla dokazati saj še nikoli ni videla angela, a vsaj zdelo se ji je tako…
Razen če so padli. Je pomislila in stopila nekaj korakov nazaj. Beseda ji je ponavljala v glavi znova in znova. Moški jo je pogledal z črnimi očmi in se nasmehnil. Raztegni je svoja črna krila in se sprehodil do Nine. Spet se je nasmehnil. V tistem nasmehu pa je bilo nekaj hladnega kakor led z pekla.
'' ti si torej ta izbranka'' je rekel in sklenil roke za hrbtom. Nina je dvignila obrvi, a zdaj sem še izbranka, saj ne morem verjeti.
'' izbranka?'' je vprašala previdno '' mislim, da se motite, jaz sem le navadno mestno dekle'' je rekla nazadnje in naredila še en korak nazaj. Moški je zmajal z glavo '' ti navadno dekle?'' je rekel
'' res misliš, da bi rabil svoj dragocen čas, za pogovor z navadnim dekličem?'' in se nasmehnil '' mislim, da ne''. Tlesknil je s prsti in zdaj sta stala v rjavo pobarvani sobi. Na stenah so visele slike, po tleh je
bila pogrnjena preproga. Na sredi sobe je stala pogrnjena miza in dva stola vsak na eni strani mize.
'' sedi prosim'' je rekel in Nina ga je ubogala. Začel jo je spominjati na Todda, malo. Tudi moški se je usedel.
'' zakaj sem jaz izbranka?'' je vprašala pazljivo.
Moški je razširil krila '' prinašalka luči, rešiteljica sveta'' je rekel
'' rojena vsakih tisoč let, maja v mlaju ob polnoči'' je nadaljeval
'' tvoja kri je čista, brez kančka greha, zdravilna'' je končal. Nina ni mogla verjeti svojim ušesom.
'' sanjam a ne?'' je rekla z povišanim tonom. Vstala je in se sprehodila po sobi iskala je izhod. Že misel, da izhoda ni jo je preplavila s strahom.
'' ne moreš oditi, tu ni izhoda'' je mirno rekel in še vedno sedel.
'' ja je, vem, da je'' je zvišala ton. Začela jo je grabiti panika, ob tem tipu so se ji ježile kocine na hrbtu. Ozirala se je okoli in molila, da je kje izhod, hotela je domov, sploh ni vedela kako je prišla sem kaj šele kako bi odšla. Iz samega obupa je začela butati po steni, res jo je zanimalo če lahko podre ta opečnat zid, ki je po vsej nesreči debel vsaj dva metra saj se ni slišalo butanja.
Moški je zaškripal z zobmi ''običajno imam več potrpljenja, a danes ne več, demoni me spravljajo ob pamet'' je rekel mrko '' nehaj, ker te ne bom še enkrat opozoril''. Nina ga ni hotela poslušati samo zbudila bi se rada. Moškemu je bilo očitno dovolj, dvignil je roko in Nino je nevidna sila po zraku odnesla do stola in jo grobo posedla nanj. Zdaj se ni mogla več premikati sila ji je to onemogočala. Bilo jo je že pošteno strah. Niti glave več ni mogla premikati, niti govoriti, samo oči je imela pod kontrolo. Hitro in plitko je dihala. Tako strah je ni bilo še nikoli. Moški je vstal in se sprehodil do nje. Njegov nasmeh je bil leden in trd. Nina ga ni hotela gledati, a je bila prisiljena. Prijel jo je za brado
'' tokrat me ne boš ustavila'' je rekel ledeno
'' tokrat bom zmagal in Zemlja bo gorela v ognjenih zubljih, kajti on je vstal on se je vrnil!'' je rekel z istim ledenim glasom.
'' drži se stran od mene saj ko se bova naslednjič srečala te bom ubil'' to je rekel položil prste na njeno čelo in spet jo je zagrnila tema.
Planila je pokonci, ležala je na tleh v svoji sobi. Dihala je hitro, vstala je in pogledala okoli sebe. Prijela se je za čelo in se usedla na posteljo. Zlezla je v posteljo in se pokrila. Odločila se je, da bo tokrat spala z odprto lučjo.

Zbudili so jo sončni žarki, ki so pronicali skozi ruleto. Zamežikala je in si pomela oči. Še vedno je razmišljala kaj je bilo tisto zvečer. Vstala je in se mežikajoče preoblekla. Šla je v kuhinjo kjer je za mizo z lončkom kave v kori sedela njena mama in strmela v prazno. Nina je brez besed šla do pulta si vzela kos kruha in ga začela mazati z marmelado. Mama jo je pogledala kot, da bi se ravnokar zbudila iz sanj. Izgledala je grozno. Imela je razmršeno frizuro, še vedno je bila zavita v haljo in podočnjake je imela skoraj čez celo lice. Nina si je potisnila skoraj cel kos kruha v usta in s težavo žvečila. Tako lačna ni bila še nikoli. Ko je prežvečila in požrla se je lotila še druge polovice…
Saša jo je pogledala. Nina je prenehala žvečiti in skomignila z rameni
'' poslušam'' je rekla s polnimi usti in žvečila naprej.

''In kako dolgo si nameravala to skrivati pred mano'' je skoraj zavpila Nina in se spačila. Mama si je nadela žalosten pogled
'' saj veš, da je tudi zame težko…'' je razlagala, Nina jo je prekinila
'' ti samo razmišljaš kako je tebi težko, pozabiš pa kako se počutim jaz!'' je zakričala in v očeh so se ji nabrale solze,
'' ti si tudi pošast? '' je mirnejše vprašala '' si tudi ti to kar sem jaz?''
Vprašujoče jo je pogledala. Saša je pogledala v tla in žalostno zavzdihnila '' ne'' je tiho rekla. Nina ni mogla verjeti kaj ji je ravnokar odgovorila '' kaj?'' je vprašala in jo nejeverno pogledala.
'' ne'' je glasneje odgovorila Saša in pogledala hčerko v oči, zavzdihnila je '' Nina...'' je začela. Nina je zamahnila z roko po zraku in jo ustavila. ''kako?''
'' urok, zelo nevaren urok''
'' kaj pa moj oče, kje je?''je vprašala z trdim glasom,'' nikoli nisi govorila o njem tudi če sem spraševala, zato to hočem vedeti zdaj''
Mama se je obirala'' umrl je urok ga je ubil'' v očeh so se ji začele nabirati solze in pogledala je v tla, Nina je tudi bila na robu joka. Skremženo je pogledala mamo'' zakaj mi tega že prej nisi povedala?''
Je zavpila''kako si mogla to narediti, da sem celo življenje živela v laži?'' Saša je gledala v tla in rekla nič. Nini je po licu spolzela solza, imela je dosti mame, laži in prevare. Obrnila se je in stekla iz stanovanja. Slišala je mamine klice naj se vrne, ko je tekla po stopnicah.

Next ?
25. julij 2016
Next ?
28. julij 2016
NEXTTT
28. julij 2016
Next cool, meni so všeč vse zgodbice in vsi ki pišejo sajo so nadarjeni ( Ti pa sploh) 10000...00000..000.00.000.0.00.00.00.000.0.000.0% Next Next Next Next Next Next
29. julij 2016
5. poglavje
Matic
Matic je ravno priletel domov. Spustil se je po zraku in pristal na travnatih tleh za garažo. Pogledal je okoli sebe in se odpravil okoli vogala v garažo. Garaža je dišala po usnju zemlji in kovini. Odkar je dopolnil šestnajst let in so se mu čuti izostrili je lahko popolno razločil vonje. Imel je tudi zelo izostren sluh in vid. Čute plenilca. Zakorakal je v garažo in si sezul čevlje, obul si je svoje, ki so bili skrbno spravljeni na polici in nazaj pospravil letalke. Zavzdihnil je. Čistilki mora reči naj obriše prah v garaži, silil mu je v nos in ga dražil. Zaprl je vrata garaže in se tiho odpravil proti dvorcu. Odprl je velika vrata in jih nazaj zaprl za sabo. Počutil se je prazno in trebuh ga je močno bolel, kar je dokazovalo, da ni jedel že tri dni. Po poti do kuhinje je mislil na kri in Nino. Vstopil je v kuhinjo in po poti do hladilnika praskal po marmornem pultu. Segel je po ročaju hladilnika in ga odprl. Ven je vzel steklenico temno rdeče tekočine in jo zlahka odprl. Vrata hladilnika so se sama zaprla. Iz steklenice se je privalil omamen dišeč vonj, ki je povzročil, da so mu izskočili podočniki. Pred stotimi leti so imeli vampirji veliko bolj dolge in močne podočnike. Do zdaj so jim že precej zakrneli saj se niso več hranili z ugrizom. Nagnil je steklenico in popil tekočino v enem dihu. Oblizal si je ustnice in podočnjake. Steklenico je vrgel v smeti in odkorakal iz kuhinje. Medtem ko je hodil do svoje sobice je razmišljal o Nini in kaj mu je hotela povedati. Res ga je zanimalo, a sploh ni vedel zakaj je kar odletel stran. Zavzdihnil je in s ključem odklenil svojo sivo sobo. Že kot majhen otrok si je prebarval sobo v sivo, to je bila že od nekdaj njegova najljubša barva. Starši so mu želeli prebarvati sobo v modro, a se je z vsemi štirim upiral. Zavzdihnil je in zaprl vrata za sabo. Razgledal se je po sobi. Res je bil potreben tuša in mrzle vode. Šel je v svojo kopalnico in se dodobra stuširal. Na koncu se je oblekel in šel s kopalnice. Iz omare je izvlekel sveže oprano kratko majico in si jo oblekel. Zastrmel se je v ogledalo, že prej je v temnem kotu sobe zaznal premikanje, a je hotel počakati na pravi trenutek.
'' Iz vem, da si tu'' je rekel in potrkal po ogledalu. Izza omare je pogledala postava in stopila iz sence. Izabel je prikorakala do njega in ga potrepljala porami. Maticu se je včasih zdelo, da je zaupala le njemu. ''veš lepši si brez majice '' je rekla z nasmehom na obrazu. Odkorakala do vrat jih odprla in odšla. Matic se je nasmehnil in se obrnil za njo tudi on je zapustil spalnico.
Zdaj je razmišljal kdaj bo imel spet treninge saj že dva tedna ni treniral z učiteljem. Zadnji je skrivnostno odšel, z a se izvedeti, da je mrtev. Kmalu bo prišel nov trener in tudi nov urnik bo uveljavljen. Najkasneje do danes mora iti k Toddu po nov urnik, ki je že določen. Zbal se je, da Todd ve, da je Nino peljal nazaj domov. On vedno vse ve in vse izve. Včasih tudi preveč. Med bojevniki so tudi govorice, da je jasnoviden in celo, da ima vohune. Med premišljevanjem se je znašel pred vrati v Toddovo pisarno. Potrkal je
'' Todd jaz sem, prišel sem po nov urnik'' je zaklical
'' pravočasno'' je še dodal.
Vrata so se odprla in Todd je kot vedno sedel na svoji mizi in si gladil brado. Ko je Matic vstopil je dvignil pogled in se presedel na stol roko mu je pomignil naj sede. Matic je odkorakal do stola, a se ni usedel postavil se je poleg stola in sklenil roke za hrbtom, kot je imel navado.
''moraš nazaj po Nino'' je strogo rekel. Očitno je že izvedel. Todd je bil zaripel v obraz, verjetno zaradi vročine je razmišljal Matic, ki se je zelo uspešno prepričeval, da ni zakrivil ničesar. Todd je prekrižal roke
'' vem, da si jo peljal domov, kar je bilo strogo prepovedano'' je na glas skoraj zakričal Todd. Matic ga je mirno kakor je mogel pogledal
'' saj niste dali takega navodila'' je rekel mirno. Toddu pa je obraz še bolj pordel. Matic se je zabaval ko je jezil Todda, zelo lahko se ga je dalo razjeziti n na več načinov… matic se je butasto nasmehnil.
'' torej priznaš, da si jo ti peljal domov?!'' je histerično rekel Todd.
'' kakor ukažete''
Todd je zajel sapo, kar je dalo Maticu dobro vedeti, da je besen. Todd se je za odtenek bolj skuliral in pogledal matica, ki je brezizrazno buljil vanj.
'' pri tej priči pojdi po Nino, v nevarnosti je, demoni jo iz neznanega razloga iščejo'' je povedal Todd se usedel na stol in se obrnil stran od njega. Zavedel se je kako je rdeč v fris je pomislil Matic in se tudi on obrnil. Moral je spoštovati Toddovo voljo, da ga ne vrže iz dvorca kot ga je že pred nekaj meseci nameraval. Odkorakal je iz Toddove pisarne in vrata so se zaprla za njim.
29. julij 2016
Next
29. julij 2016
Next ?
29. julij 2016
ahha
29. julij 2016
Nina
Lucifer vstane
Zadnjih nekaj stopnic je preskočila in stekla iz bloka. Takoj ko je zapustila stanovanje so se ji po licih ulile solze, ki so kapljale na njeno majico. Tekla je in tekla, ni se hotela vstaviti. Ni res! Nisem pošast! Ne morem biti!je kričala v mislih. Z rokavom si je otrla solze, ki so takoj za tem spet zmočile lica. Ustavila se je šele v parku tri ulice od njenega bloka in se zgrudila na klopco. Ljudje so se oziral k njej, a jim je namenila tako grde poglede, da so dvignili obrvi.
Jokala je in hlipala in si želela, da bi bil Miha ob njej. Sonce je počasi zahajalo in ljudje so odhajali, par je bil kmalu prazen ko je še zadnji sončni žarek zatrla tema. Naslonila se je na klopco si otrla solze in zaprla oči. Ni imela želje, da bi se vrnila, čeprav bi mogla spati kar na tej klopi kot brezdomec. Za seboj je zaslišala šum in se obrnila.
Čisto za njo je stal Matic. Ulična svetilka je risala proge po njegovem brezizraznem izklesanem obrazu. Stopil je bližje in se usedel čisto zraven nje. Buljil je v nebo. Nina pa vanj. Zakaj je prišel? Se je vprašala.
'' zakaj jočeš?'' jo je vprašal šepetaje. Obrisala si je še zadnje solze, sram jo je bilo. videl jo je kako je jokala.
'' ne morem verjeti, da mi je vsa ta čas to prikrivala…'' je rekla zaničljivo. Pogledal jo je in Nini se je zazdelo, da je v njegovih očeh videla sočutje. Nikoli ni kazal čustev, a zdaj je bilo drugače, kot, da bi vedel kako se Nina počuti. Roko ji je ovil okoli vratu in jo objel. Naslonila se je njegov prsni koš in ga tudi ona objela. Bilo ji je prijetno. Drugače kot pri Mihu. Z njim se je počutila kot doma, pri Maticu pa kot, da bi si bila usojena. Najbolj kar je bilo čudno v njegovem objemu je bilo to, da ni oddajal toplote niti hladu.
Spustil jo je in jo pogledal v oči. Z zgornjo stranjo dlani jo je pogladil po licu jo prijel za tilnik in jo povlekel bližje. Takoj za tem jo je poljubil. Nina je zadregetala in mu šla z roko skozi svilnate lase. Negove ustnice so se odmaknile od njenih ko sta za seboj zaslišala hojo. Nina se je obrnila in pod ulično svetilko zagledala Miho. Zgroženo je gledal zdaj Matica zdaj Nino.
'' mislil sem, da posedaš z Lukom. Kdo je pa to?'' je glasneje vprašal
'' Miha,… ni tako kot je videti… jaz..'' hotela je nadaljevati, a je utihnila in vstala. Tudi Matic je vstal in se odmaknil od Nine.
Miha je izdihnil zrak, ki ga je že nekaj časa zadrževal. Njegov obraz je kazal prizadetost, izdajo…
Zemlja se je zatresla in na tleh so se naredila razpoke. Nina je padla na klopco in se je oklepala. Matic in Miha pa sta lovila ravnotežje. Zemlja okoli Mihe je razpokala in iz razpok se je začel valiti črn sajast dim, ki se je počasi začel ovijati okoli Miha. Miha je z grozo v očeh gledal v črno stvar, ki ga je obkrožala in Nini se je zdelo, da se ne upa premakniti. Zakričala je in se še bolj oklenila klopce. Miha je dim obkrožil in Nina je ujela njegov pogled, ki je kmalu zatem izginil, ko ga je zagrnil dim. Matic je izvlekel bodalo in ga čvrsto držal v roki. Zaslišalo se je Mihovo kričanje in videti je bilo kako se je zgrudil na tla. Dim se je začel redčiti. Videti je bilo kot, da bi se vpijal v Mihovo telo. Nina je z grozo v očeh gledala kako se je še zadnji roj sajastega prahu vpil v Miha. Hotela je steči do njega hotela ga je tolažiti, ga objeti, ga poljubiti… a nekaj jo je odvračalo od njega nekaj jo je priklenilo na klopco. Trenutek zatem je v svojih žilah začutila val adrenalina. Lahko bi pretekla ves svet. Močno se je oklenila klopce in zgroženo gledala Miho, ki ni več dihal. Matic je stal nepremično z diamantnim mečem v roki. Nakar je Miha odprl oči. Njegove oči so bile črne kakor noč in Nini se je zazdelo, da skoznje vidi pekel. Miha ali karkoli je že to bilo je vstal. Njegovi gibi so bili nečloveški. Premikal se je kot senca, kot nekaj kar ni od tu. Miha je pogledal Nino.
'' končno smo te našli, gospodar bo zadovoljen'' je rekel z glasom, ki sploh ni pripadal Mihu. Nina je zadregetala, a ne od mraza, od groze.
Miha je pokazal špičaste zobe in zarenčal, ko je pogledal Matica. Matic se je s svetlobno hitrostjo pognal v Miha in ga počil ob drevo. Maticu so se podaljšali podočnjaki kakor so se mu vedno ko ga je preplavil adrenalin. Dvignil je meč in ga zaril skozi demona. Iz Mihovih ust je pritekla črna kril in polzela po njegovi majici in Matičevi roki. Demon se je zasmejal. Matic ga je izpustil in ga pustil viseti pripetega za drevo z mečem. Stekel je k Nini in jo prijel za roko.
'' si v redu'' jo je vprašal. Nina je pokimala še vedno strmeče v Miha, ki se je poskušal spraviti z drevesa. Noge so mu bingljale po zraku in iz rane kjer je bil zasajen meč se je kadilo. Nakar je iz Miha začela pronicati rdeča svetloba. Ta je začel kričati in z rokami opletati okoli sebe. Matic se je sunkovito obrnil in obstal. Iz Mihovih ust in oči so sijali rdeči snopi svetlobe. Po koži so se mu začela risati vijugasta grozljiva znamenja iz njih pa je začela polzeti kri in sijati svetloba. Žarečih oči je pogledal proti Nini in Matici in si izdrl meč iz prsi. Spustil ga je, da je zažvenketal po tleh in se napotil proti Maticu in Nini. Nina je vstala in se postavila zraven Matica. Miha se je ustavi pred Maticem, ki je prestrašeno buljil vanj. Dvignil je roko in mu preluknjal prsni koš. Matic je zakričal ko je Miha izdrl roko iz njega in padel na kolena. Miha si je ogledoval svojo s krvjo oblito roko. Nina je zakričala in planila po Maticu, ki je trenutek zatem padel v njeno naročje. Privila ga je k sebi in po licih so ji spolzele solze. Pogledala je gor proti Mihu. Ta je gledal vanjo brezizrazno iz oči in vijugastih znamenj po telesu pa mu je še vedno sijala svetloba. Zlobno se je nasmehnil in zabliskalo se je. Miha je izginil in z njim tudi rdeča svetloba. Nina je pogledala Matica, ki je hropel in komaj še kazal znake življenja. A tu je konec? Se je vprašala ko se ji je v glavi nekaj zabliskalo. Spustila je Matica in stekla po njegov meč. Pograbila ga je in stekla nazaj do njega si ga položila v naročje kakor otroka in si z mečem porezala zapestje. Skremžila se je od bolečine. Iz rane se ji je ulila kri in v potočku tekla po njeni roki in kapljala na tla. Roko je približala Matičevim ustom. Kri mu je tekla v usta in močila njegova ustnica. Njegove oči so mrtvo zijale v prazno in njegovo telo je bilo mlahavo. Nina je dlan stisnila v pest.
'' ne moreš umreti !'' je zakričala '' ne smeš umreti''
Niti ni opazila koliko krvi je že steklo v njegova usta in kako se je velika rana začela počasi celiti. Nina uje zajokala in ga privila k sebi. Njena majica je bila čisto prepojena z njegovo krvjo. Matic je zadihal. Nina se ga je še vedno oklepala in se tega sploh ni zavedla. Jokala je. Matic je zahropel in začel kašljati. Nina ge je izpustila in ni vedela ali naj se joče ali smeje samo buljila je vanj. Matic je kašljal kri in se čepe opiral na roke. Kasneje je roko položil tja kjer je nedolgo nazaj zijala precej velika luknja. Koža se mu je zacelila. Majica pa je bila čisto raztrgana. Bil je premočen od krvi kakor Nina. Nini se je odvalil kamen od srca, ko jo je Matic pogledal. Ta pogled ji je dal misliti, vanjo je gledal zgroženo kakor, da bi naredila kaj narobe. A saj mu je rešila življenje. Še sama ni vedela kako, kakor bi jo ob tistem trenutku vodil nekdo drug. Sede se je naslanjala na roke, stresla je z glavo in se komaj zdaj zavedla da je pesek okoli njene roke premočen od njene krvi. Zajavkala je. Matic se si je naglo raztrgal plašč na trakove in z enim izmed njih spretno povil njeno zapestje. Kot, da bi to že večkrat počel. Nina je zajavkala ko je zatesnil povoje in jih zavezal. Pogledal jo je, bil je pretresen. Odmakni se je in spustil Ninino roko. Stežka je vstal kot, da bi ga prsni koš še vedno bolel. Obrnil se je stran od Nine in si oblekel plašč kolikor ga je še ostalo in pobral meč zdaj umazan z Ninino krvjo. Nina je samo pretreseno čepela na tleh in ga opazovala zakaj me je poljubil? Kako se mu je rana zacelila? Mogoče zato ker je vampir… iz svoje domišljije se je zbudila ko ji je Matic ponudil roko, da bi ji pomagal vstati. Nina jo je sprejela in povlekel jo je na noge. Obrnil se je stran in zakorakal proti izhodu iz parka. Nina ga je dohitela. '' kako si to naredila?'' jo je nenadoma vprašal. Nina ni vedela o čem govori saj se je sam zacelil, vampirji se sami celijo, v vsakem vampirskem romanu je tako. '' naredila kaj?'' je z vprašanjem odgovorila na vprašanje. '' da sem preživel''
'' saj si se sam zacelil, a ne?''
'' ne, ne moremo se zaceliti. Seveda smo nesmrtni toda rane se ne zacelijo kar tako, od njih lahko umremo, tako kot bi moral jaz'' je povedal. Nina je zgrbančila čelo.
'' dala si mi piti tvojo kri'' je rekel. V ustih je še vedno občutil okus njene krvi. Ni imela okusa kot živalska ali človeška kri, morda zato ker je vampirka tudi ona. A nekaj v tem okusu je bilo čudno drugačnega.
'' zakaj si mi dala piti svojo kri?'' je vprašal. Nina je zgrbančila čelo. V bistvu tega sploh ni vedela, kot, da bi bil to njen nagon. Kar prerezala si je žile brez oklevanja. Zavzdihnila je, ni mu mogla razložiti.
'' ne vem '' je nazadnje rekla.
'' kako sem potem preživel, pojasni'' je rekel močneje.
'' ne vem, Matic'' je rekla in ga pogledala. Njegove poteze so bile trde. Če mu je že rešila življenje, bi bil lahko vsaj hvaležen. Nato pa se je zgodilo, kot, da bi se ji spomini prevrteli pred očmi. Ustavila se je.
Spet se je znašla v beli sobi. A bilo je kot v hitrem posnetku. Spet je videla angela s črnimi krili, črnimi očmi in rdečimi tetovažami kako ji je rekel '''' tvoja kri je čista, brez kančka greha, zdravilna, izbranka si''
Te besede so ji odzvanjale v glavi še potem ko spominov ni več videla, še potem ko je brez besed strmela na ulico. Matic jo je gledal, kakor, da je z njo nekaj narobe. Stresla je glavo in pretreseno pogledala Matica '' vem zakaj si preživel''.
'' kako je to sploh možno?'' je zgroženo rekel Matic.
'' ne vem, morda sploh ni zato, ampak vse kaže na to''
'' potlej si res izbranka'' je rekel tišje '' samo legende še govorijo o teh ljudeh, oseba se rodi vsakih tisoč let, maja v mlaju. Zadnji takšen kot si ti je porazil Luciferja, da ni požgal Zemlje do tal. Zadnje kar je Lucifer rekel je to, da ga drugič ne bo moglo nič ustaviti, ker bo menda prekinil verigo prinašalcev luči, izbrancev'' je povedal. Nina je izbuljila oči. '' a zdaj sem pa Prinašalka luči, vau vsaka mi čast'' ji zamahnila z roko po zraku. Matic jo je mrko pogledal
'' ja zgleda, da res''
29. julij 2016
Next ?
29. julij 2016
Next
29. julij 2016
Zavzdihnil je in začel hoditi. Nina mu je sledila
'' mimogrede, kam greva?'' je vprašala
'' domov ne grem'' je še mrko dodala, ko se je spomnila mame.
'' lahko prespiš tu'' je rekel in pokazal na smetnjake, oči pa so se mu nagajivo zasvetile. Nina ga je ruknila z ramo.
'' zakaj si me pa poljubil'' ji je zletelo iz ust. Matic je bil tiho in še naprej hodil. Nina ga je vprašujoče gledala in ga komaj dohitevala.
'' nekaj sem te vprašala…'' je nadaljevala ko je zaznala premikanje v kotu. Seveda ga je Matic vsekakor prej saj se je že prej ustavil.
Nina je stopila korak nazaj ko je v stranski ulici zagledala dvoje rumenih oči. Tisto kar je bilo že tam ni bil brezdomec in prav grdo je zarenčalo. Matic ni dal ne vem kakšnega zanimanja za renčečo pošast. Samo zrl je v temo. Nato se je tista reč zasmejala in iz sence je prišel fant. Bil je mišičast, oblečen v kavbojke, teniske in rdečo trenirko s kapuco. Na obrazu je imel režeč nasmeh in oči je upiral v Matica.
'' živjo pijavka'' je pozdravil in z očmi premeri Matica nato pa še Nino. Ni ji ravno ugajalo, zdelo se ji je, da jo slači s pogledom. Nato je nazaj pogledal Matica. '' podgana'' je pozdravil Matic '' že dolgo se nisva videla''. Matic je zožil oči. In tudi fant se ni več smejal
'' kliči me po imenu'' je rekel fant nazaj
'' saj bi te, če bi ti tudi mene''
Fant je prekrižal roke in priprl oči '' a me ne boš predstavil tvoji punci?'' je nagajivo vprašal.
'' ni moja punca'' je odgovoril Matic
'' aja, prejle sem poslušal vajin pogovor, baje si jo že lupčkal''
Je nagajivo izrekel zadnjo besedo
'' to se te ne tiče''
'' aja in slišal sem tudi tisti del, da se je prinašalka luči vrnila'' je rekel in pogledal Nino. Nina ga je samo čudno gledala
'' ja vsi jo že pričakujemo'' je zamišljeno rekel.
'' no me boš predstavil?'' po daljšem premoru je Matic vseeno spregovoril'' to je Zack, volkodlak'' je povedal Matic še vedno mrko strmeč se v Zacka.
Nina je pokimala '' jaz sem pa Nina'' je rekla in Zack se ji je nasmehnil. To je bilo njegovo najbolj prijazno dejanje doslej.
'' čudim se, da je nisi že zvlekel med rjuhe'' je smeje rekel Zack in nina za je zgroženo pogledala. Matic se je napel in malo je manjkalo, pa bi ga napadel in mu zaril meč v srce. Nina je zakorakala k Zacku, ki se je zdel kar presenečen in mu primazala klofuto, tako močno, da je stopil korak nazaj. Na Matičevem obrazu se je zarisal rahel nasmešek. Nina je še vedno srepo gledala Zacka, ki se je prijel za lice.
'' močna si'' je dodal k svojem javkanju. Nina je bila kar zadovoljna s svojo potezo, čeprav si zasluži še eno tako.
'' ne govori tako o meni, misliš, da se vsakemu tako pustim, po tvoje rečeno zvleči med rjuhe. motiš se, jaz že nisem taka!'' je ostrila ton svojega glasu in srepo buljila v presenečenega Zacka.
'' in bolje bi bilo, da greš'' je še dodala. Zack se je odmaknil od nje in ji obrnil hrbet.
Zabliskalo se je in na Zackovem mestu je stal ogromen volk. Pogledal je proti Nini in stekel po ulici stran. Nina je gledala za njim nato pa jezno pogledala Matica
'' dobre prijatelje imaš, vsaka ti čast'' je jezno rekla, nato pa zavzdihnila. Matic je bil tiho.
'' in nisi mi odgovoril na vprašanje'' je tiho rekla. Gledala je v zvezdnato nebo. Matic je bil tiho. Slišala je lahko njegovo dihanje in promet v glavni ulici.
'' ti poljub nič ne pomeni?'' ga je vprašala, a spet ni dobila odgovora.
'' potem zakaj si me poljubil!?'' je zvišala ton glasu.
Matic jo je prijel za ramena tako hitro, da se je ustrašila.
'' seveda mi poljub nekaj pomeni…'' je obotavljajoče rekel
'' in zakaj si me poljubil?'' je tiho vprašala. Dišal je po kovini in krvi.
'' in zakaj si mi ti poljub vrnila'' je glasneje vprašal. Nina je samo strmela vanj in se zavedala, da mu je poljub res vrnila. Ni bil samo on vpleten v to.
'' torej je nekaj le pomenil'' je tiho rekla in pogledala v tla. Matic jo je spustil in se obrnil stran.
'' to, da nekaj čutiš..'' je zašepetala. Zavedla se je, da tudi ona nekaj čuti, nekaj več kot samo prijateljstvo…
'' ne moreva'' je rekel nazadnje. Nina ga je pogledala. Še vedno je bil obrnjen stran. Ni vedel kaj se mu je zgodilo bil je tako zmeden, ta punca ga je zmedla že takoj ko jo je prvič zagledal. Nekaj je čutil do nje, kar ni čutil še do nikogar. A ni se smel predati čustvom. Njegove sanje so bila, da postane bojevnik. Bojevniki pa nimajo žensk in ne družine. So samotarji predani zaščiti svojega naroda in vrste.
'' kako da ne seveda lahko'' je rekla tiho Nina. Srce ji je tolklo kot noro in bila je živčna, kot vsakič ko se je pogovarjala z njim.
'' bojevnik sem, to je moja dolžnost. In pravila to prepovedujejo'' je povedal. Nina je stopila do njega in mu položila roko na ramo. Ni se umakni, stal je tam.
'' od kdaj si pa ti privržen pravilom?'' ga je tiho vprašala.
'' rekel sem da ne moreva'' je trdo rekel in se umaknil od nje. Hotel je oditi, odleteti. Nina ga je ustavila, prijela ga je za zapestje in ga povlekla k sebi, tako, da je na svojem obrazu čutila njegov dih.
'' ne odidi'' je zašepetala '' poljubi me'' in mu glavo naslonila na njegov prsni koš. Slišala je hitro bitje njegovega srca in vdihnila njegov vojn. Počutila se je kot doma, kot nekje kjer mora biti.
Matic jo je pobožal po laseh in jo nežno prijel za lice. Nina ga je pogledala v oči polne žalosti in hrepenenja. Hrepenela je po njegovem dotiku. Poljubil jo je. Nina je mislila da sanja. Oklenila se ga je in ga stisnila k sebi, nikoli ga ne bo izpustila, nikoli… matic se je odmaknil. Nina je odprla oči, bilo je tako hitro konec. Matic se je obrnil stran
'' oprosti nebi smel'' je rekel. Nina ga je hrepeneče pogledala. Poletel je v zrak in Nina je s solzami v očeh gledala za njim ko ga je pogoltnila tema.
Obrisala je oči. Nina zbudi se! Si je rekla Razmišljaj raje kje boš spala.
Pogledala je okoli sebe. Vedela je kje je. V ulici kjer sta se z Mihom poslovila preden je šel v London. Zavzdihnila je. Po kratkem premisleku se je odločila prespati pri Luku, če se bo njegova mama strinjala s tem. Stekla je do njegovega v rumeno prebarvanega bloka in se z dvigalom peljala v šesto nadstropje. Pred Lukovimi vrati je potegnila telefon s svojega žepa vtipkala Lukovo številko in ga poklicala.
'' ja halo?'' je odgovorilo na drugi strani slušalke
'' hej, Nina tu. Bi lahko danes prespala pri tebi?''
'' ja lahko, zakaj? Kje pa si?'' je presenečeno vprašal
'' pred tvojimi vrati. Jutri ti bom vse razložila, samo poskrbi, da me tvoja mama je vidi in hitro mi daj eno od tvojih majic''
'' ja, ampak…''
'' stori to in ne obotavljaj se!'' mu je rekla in prekinila.
Zaslišala je odklepanje zatem pa odpiranje vrat. Prekrižala je roke, da bi zakrila čim več krvi. Ko je Luka odprl vrata, je zazijal in buljil vanjo.
'' kaj se ti je pa zgodilo?'' je presenečeno vprašal
'' jutri ti vse povem, samo daj mi tvojo majico!'' je rekla. Luka je stekel v sobo in ji vrgel eno od svojih najljubših črnih majic. Kar na hodniku se je preoblekla. Ko si je hotela sleči majico je opazila, da jo Luka opazuje in ga grdo pogledala. Luka se je obrnil. Slekla si je svojo krvavo majico in si hitro oblekla Lukovo, nato pa svojo skrila za hrbtom, ravno prav hitro, da je Lukova mama ne bi videla.
'' o živjo Nina'' je rekla '' kaj pa te je prineslo sem tako zgodaj '' se je pošalila.
'' Nina bo prespala pri meni'' je hitro rekel Luka
'' ja, naj bo samo ne pojdita spat prepozno'' je rekla Lukova mama in izginila nazaj v kuhinjo. Z Lukom sta se oddahnila in šla v Lukovo sobo. Bila je prebarvana v zeleno in polepljena s posterji znanih moških pevcev in liki iz znanih filmov. Ravno nad njegovo posteljo je visel poster Vojne zvezd in Gospodarja prstanov.
Luka jo je pretreseno pogledal, ko je Nina potegnila krvavo majico izza svojega hrbta.
'' kaj je pa to?''
'' dolga zgodba'' je ogovorila in zavzdihnila
'' je to prava kri?'' je vprašal
'' ja je Luka''
'' o moj bog'' Luka se je usedel na svojo posteljo. Bil je vidno zmeden.
'' vse mi moraš povedati'' je nazadnje rekel
01. avgust 2016
Next ?
01. avgust 2016
rabim vsaj 3 Nexte ?
02. avgust 2016
prosim??
03. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg