Forum
Sedela sem na okenski polici in gledala skozi okno.
Zunaj je na rahlo deževalo. Ljubim tak dež. Pada mirno in spušča vse. Vse moje trpljenje. Rišem, pa čeprav sama vem, da o risanju nimam pojma. Pa vendar. Moj telefon na postelji zavibrira. Javim se in na drugi liniji slišim glas mojega sošolca. Očitno je, da je zaljubljen v mene. Nekaj sem zamomljala in odložila.
Obležim na postelji in razmišljam o jutrišnjim dnem. Kako naj grem v šolo, če tako ali tako nimam pravih prijateljev. Vzamem si debelo knjigo, ki jo moram prebrati za domače branje. Preveč sem zaspana in raje ugasnem luč in mirno zaprem oči.




JaZ (FiOnY)




SoŠoLeC (SaMuAeL)

NeXt?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. september 2011
prosim koment?!
09. september 2011
ja daj nadaljuj že
09. september 2011
Zjutraj me je ura že navsezgodaj vrgla pokonci. S težavo sem vstala. Imam polno omaro oblek, pa vendar nimam kaj za obleč. Počasi hodim do avtobusne postaje in kot ponavadi, ga skoraj zamudim. Prišla sem v šolo in se spravila k skupini sošolcev in sošolk, ki so se pogovarjali.
Potuhnila sem se in tiho poslušala kaj se pogovarjajo. Počutila sem se tako odrinjeno. Kmalu je v razred prišel učitelj biologije. Usedla sem se v predzadnjo vrsto na zadnji sedež. Do mene je prišel Samuael.
“Fiony tukaj jaz sedim!” je zatečnaril.
“A maš določeno?” sem izstrelila nazaj! V razredu namreč nimamo določenega sedežnega reda, vsak sedi kjer se mu pač tisto uro zahoče.
“Kok si zatežena!” Ignorirala sem ga in se obrnila proti učitelju. Učitelj nam je predaval o nekih čudnih celicah, jaz pa sem si samo zapisovala pomembne podatke. Proti koncu ure se je Samuael obrnil nazaj k meni.
“A bi mi posodila zapiske? Sam sem se zgubo!”
“Če dobim cele nazaj!” sem se nasmejala in ga z zvezkom lopnila po glavi.
“Te kličem, ko prepišem.” Pokimala sem z glavo
09. september 2011



UčItElJ BiO (g. FaViM)
09. september 2011
učitl = faca
Next!!!
09. september 2011
se tak samo ti bereš... nima smisla
09. september 2011
Bilo je še petnajst minut. Telefon mi je začel zvoniti in na ekranu se je pokazala Samuaelova številka. Ugasnila sem ga in v zadregi izjecljala da moram na stranišče. Sesedla sem se na tla pred učilnico in še enkrat pogledala na telefonsko. Poklicala sem nazaj. Iz predavalnice sem slišala zvok mobilnika. Nato pa učiteljevo razlaganje kako telefoni slabo vplivajo na možgane. Odpravila sem se nazaj v razred. Kakor hitro sem se usedla je bil učitelj ob meni ter zahteval telefon. V roki pa je že držal Samuaelovega. K sreči je bilo konec blok-ure. Pri malici se je poleg mene usedla sošolka Tiamina, Samuaelova bivša. Hotela je vedeti kaj se dogaja med nama. Vse sem zanikala ker tudi nič ni bilo. Ni mi verjela. Njene besede preden je odšla so bile: »Pazi se.« Nisem se zmenila zanjo. Povsod je imela pripombe, oz. v njenem jeziku nasvete, ki pa so bili nemalokdaj neresnični.
09. september 2011



Tiamina
09. september 2011
next
09. september 2011
Po končanem pouku sem se odpravila peš domov. Doma sem našla mamo na tleh v kuhinji vso objokano okoli nje pa je bila lužica. No v bistvu luža. Pa ne od solz. Te so tudi meni privrele v oči, ko me je pogledala in zmajala z glavo. To je bil že šesti zarodek, ki ga je oče v vinjenem stanju ubil. Mamo je pretepal. Tudi mene je včasih udaril. Hotela sem povedati, pomagati mami, vendar mi ni pustila. Rekla je da bo sama uredila. Bilo mi je hudo gledati mamo v takšnem stanju. Zato sem odložila torbo, vzela mobitel (ki ga je g. Favim vrnil) in se odpravila nazaj proti šoli. Po pouku so bili razni krožki. Nisem vedela kaj naj bi počela tam, saj prijateljev nisem imela. Vse od tedaj ko smo se iz Avstralije preselili v London. Vendar sem morala nekam. Tudi mama je tako hotela. Videla sem v njenih očeh.
09. september 2011
next
next
next :3
10. september 2011
Odšla sem na igrišče, kjer je sedela skupina deklet iz mojega razreda. Dve minuti sem samo sedela na tribunah, ko se je ob meni pojavila Tiamina. Pogledala sem jo in v očeh so se mi nabrale solze. Nenadoma je iz mene bruhnilo vse zadnjih dveh let odkar oče pije. Objela me je okoli ramen. Ko sem ji povedala vse, ni rekla nič dolgo sva samo sedeli v tišini.
13. september 2011
next
15. september 2011
"Enkrat bo bolje." je nazadnje rekla. Nisem ji najbolj verjela. Po vsem kar sem preživela je bilo težko verjeti, da bo kdaj bolje.
V tistem je na igrišče prišel Samuael. Ko naju je zagledal, se je takoj odpravil proti nama. Tiamina ga je grdo pogledala ter se odpravila proč. On ji ni ostal dolžen. Res nevem kaj za vraga sta imela. "Kaj je narobe?" Samuael me je prebudil iz razmišljanja. Nisem mu hotela odgovoriti. Zbežala sem vstran. Ven iz igrišča. Šla sem tja kjer je bil edini kraj, kjer sem bila mirna. Vendar je bil nevaren kraj. Pa mi je bilo vseeno. Kajti v tej soseski imajo ljudje še večje težave kot jaz. To me je na nek način pomirjalo.
14. januar 2012
Cjutika is back in the game!!
14. januar 2012
next? prosim komentirajte, pozitivno negativno ni pomembno žalitve ignoriram lahko pa žališ če druga ne znaš delat
14. januar 2012
Domov sem prišla malo po deseti. Oče je smrčal v spalnici. Mamo sem našla v svoji sobi. Bilo jo je preveč strah spati zraven očeta. Zasmilila se mi je. Iz omare sem vzela blazino in odejo ter se odpravila v dnevno sobo. Odložila sem vse na kavč in se odpravila v kopalnico. Ko sem se odpravila spat je bila ura je deset čez enajst. Samuaela ni bilo v šolo. Tudi naslednji dan ne. In dan kasneje tudi ne. Minevali so dnevi, njega po od nikoder. Pa tako sem upala, da ga bom spet videla. Res mi je postal všeč.
15. januar 2012
vem malo krajši del samo mamo obiske pa me dol mečejo -.-
15. januar 2012
next next next (takoj ko se gesla spomni )
15. januar 2012
Samuaela ni bilo v šolo. Tudi naslednji dan ne. In dan kasneje tudi ne. Minevali so dnevi, njega po od nikoder. Pa tako sem upala, da ga bom spet videla. Res mi je postal všeč. Tega nisem razumela. Še pred dvema dnevoma je bil najbolj zatežen pozer, zdaj pa mi je všeč?
Jutri imamo še zadnji test v tem polletju. Upam, da se bo Samuael takrat pojavil. Čeprav bi bilo bolj pametno, da bi se še malo učila, sem rajši vklopila iPod, navila glasbo ter tako pregnale zvoke prepira med starši. Mama je že tolikokrat rekla, da bova pogenili. Pa si ne upa. Boji se, da bi oče prišel za njo. Lahko bi odšla kar sama, vendar nimam srca, da bi mamo pustila z očetom.
(ne spomni se gesla - dokler ga ne dobi piše preko mene )
15. januar 2012
ušeč!
20. januar 2012
next
20. januar 2012
geeeslo maam spet
no to pa je nadaljevanje:

Še vsa zaspana sem stopila z avtobusa. Obstala sem na prehodu. Ustavil mi velik črn terenc. Spustil me je čez cesto. Imel je ljubljansko registracijo. Čudež! Po navadi so Ljubljančani tako naduti, da raje peljejo čez tebe, kot da bi ti ustavili. Vseeno. Važno, da sem se lahko odvlekla čez prehod. V šolo sem prišla 3 minute prepozno. K sreči je bil učitelj Favim preveč zaposlen s rrazlaganjem kako je guljufanje narobe in nivredu za nas.
20. januar 2012
nisem rasist samo so me skoraj povozli zadnjič v ljubljani pa jih morem malo sprovocirat
20. januar 2012
Test je bil živa groza. Kaj mi bo v življenju koristilo, če vem koliko je kosti v ušesu. Saj nebom zdravnica. Nekako sem test rešila. Šele po končani uri sem ugotovila, da Samuaela ni. To je bilo že malo čudno. Nikoli ni tako zaostajal. Nekaj je bilo narobe. To sem čutila. Moji sumi so bili potrjeni, ko je do mene stopila Tiamina. Njene besede so bile sol na rano.
20. januar 2012
Neeext
20. januar 2012
next
20. januar 2012
u42692
u42692
neextii!!!
20. januar 2012
next
21. januar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg