Forum
Orkester je zaigral počasen ples. Še vedno je strmel vanjo, jo pil z očmi. Te zelene oči, ki postajajo temne od poželenja. Nenadoma jo je obšel občutek, da jo bo vsak čas potegnil k sebi in jo brez besed poljubil.
"Bi zaplesal?" jo tiho rekla. Igram se z ognjem, z nečim, česar ne razumem, je nenadoma pomislila. In v tistem trenutku se je zavedala, da jo je strah. Srce ji je začelo divje biti. Bilo je, kot da bi njegove zelene oči govorile nekemu delu nje; ki je bil zakopan globoko pod površjem-in ta del ji je kričal "Pazi, nevarnost!". Nek pradavni občutek, starejši od civilizacije, ji je prigovarjal, naj steče, kar jo nesejo noge.
Ni se premaknila.
01. februar 2012
Next!!
NUša nism vedla da tok dobr pišš!
01. februar 2012
u33561
u33561
Next.
01. februar 2012
u578
u578
ok, prebrala sm že velik zgodbic ampak tale je pa že po nekej besedah SVETOVNA!
01. februar 2012
tnx
02. februar 2012
Dragi dnevnik!
Ne vem zakaj sem to napisala. To je blazno. Nobenega razloga nimam, da bi me skrbelo, in vse razloge, da bi bila srečna, ampak...
Ampak ura je 5.30 in jaz sem budna in prestrašena.
Dopovedujem si, da sem še čisto zmešana zaradi časovne razlike med Francijo in tukaj.
A to ne pojasni, zakaj me je tako strah. Zakaj sem tako izgubljena.
Predvčerajšnim, ko smo se teta Judith, Margaret in jaz peljale iz letališča, sem dobila groze občutek. Ko smo zavili v našo ulico, sem nenadoma pomislila: "Mami in oči nas čakata. Stavit grem, da sta na verandi ali pa v dnevni sobi gledata skozi okno. Gotovo sta me grozno pogrešala."
Vem. To se sliši čisto blazno.
Tudi ko sem gledala hišo in verando, na kateri ni bilo nikogar, sem še vedno imela tak občutek. Stekla sem po stopnicah, pritisnila na kljuko in potrkala s trkalom. In ko je teta Judith odklenila vrata, sem planila noter, obstala v veži in presluškovala, kot da di pričakovala, da bom zaslišala mamo prihajati po stopnicah ali očeta, ki me kliče iz svojega delovnega kotička. Takrat je teta Judith spustila kovček iz rok, da je zletel na tla za mano, in globoko zavzdihnila. "Pa smo doma." In Margarete se je zasmejala. Mene pa je popadel najstašnejši občutek, kar sem jih kdaj doživela. Še nikoli se nisem počutila tako skrajno in popolnoma izgubljeno.
02. februar 2012
u33561
u33561
neext. najbolj pišeš;*
02. februar 2012
ja fina knjiga...mislim to ne pišeš ti ane to iz kjige prepisuješ? Mam doma ;D sicer mi je serija bl fina sam mi je tud knjiga všeč
02. februar 2012
Doma. Doma sem. Zakaj to zveni kakor laž?
Rodila sem se tukaj, v Fells Churchu. Vedno sem živela v tej hiši, vedno. To je moja stara soba;s parketom, na katerem so črni madeži od ogorkov, ko sva iz Caroline v petem razredu poskusili kaditi in bi se skoraj zadušili . Ko pogledam skozi okno, vidim veliko staro kutino, po kateri so splezali Matt in drugi fantje, ko so se pred dvema letoma hoteli vtihotapiti na mojo rojstnodnevno zabavo v pižamah. To je moja postelja, moj stol, moj predalnik.
Ampak zdaj se mi ves zdi tuje, kot da ne spadam sem. Jaz sem tista, ki ne sodi sem. In najhuje je, da vem, da obstaja kraj, kamor pripadam, pa ga ne morem najti.
Včeraj sem bila preveč utrujena, da bi šla v šolo po urnik. Meredith ga je vzela zame, vendar se mi ni dalo pogovarjati z njo po telefonu. Teta Judith je vsem, ki so klicali, povedala, da me ne muči časovna razlika in da spim, toda pri kosilu me je gledala s čudnim izrazom na obrazu.
Danes se moram dobiti z druščino. Na parkirišču za šolo na bi se dobili. Me je zato strah? Se jih bojim?
02. februar 2012
Ojoj....o bed sorri sam začetek se mi je zdel tok podobn pa sm zamenala z eno zgodbo k jo poznam
haha sori next!
02. februar 2012
]nina dobrev[
02. februar 2012
q=nina+dobrev&hl=sl&biw=1600&bih=809&gbv=2&tbm=isch&tbnid=5BvLR_96SGaZQM:&imgrefurl=http://www.tiptoptens.com/2011/04/10/10-hot-nina-dobrev-pics-2011/&docid=aoaB_qec-v-3GM&imgurl=http://www.tiptoptens.com/wp-con[/img]
02. februar 2012
TO KAR KR NEKI PIŠE JE POMOTA PONESREČ SM JO DODALA
02. februar 2012
http://www.tiptoptens.com/wp-content/uploads/2011/04/nina_dobrev10.jpg
02. februar 2012


02. februar 2012
To je glavna ologa Elena Gilbrt
02. februar 2012
Elena Gilbert je nehala pisati. Strmela je v zadnjo vrstico, ki jo je napisala, in zmajala z glavo, medtem ko je pisalo omahovalo nad majhno knjigo z modrimi žametnimi platnicami.
Potem je nenadoma dvignila glavo in zalučala svinčnik in knjigo v velika balkonska vrata, brez škode sta se odbila od stekla in pristala na oblazinjeni klopi pod oknom.
Vse je bilo popolnoma in do konca absurdno.
Od kdaj se je ona, Elena Gilbert, bala ljudi? Od kdaj se je sploh bala česar koli? Vstala je in jezno zasadila roke v velik rdeč naslonjač. Niti ozrla se ni proti ogledalu nad toaletno mizico iz češnjevega lesa, vedela je, kaj bo videla. Elena Gilbert, vitka rjavolaska, po zadnji modi oblečena dijakinja zadnjega letnika gimnazije, punca, s katero bi radi hodili vsi fantje. Ampak trenutno je bil njen obraz čudno namrščen, ustnice pa nakremžene.
Vroča kopel in skodelica kave, pa se bom pomirila, je pomislila.
Jutranji obred umivanja,in oblačenja je bil tolažilen, vzela si je čas in ležerno preizkušala nove obleke, ki jih je nakupila v Parizu. Nazadnje je izbrala belo rožnato majico in bele kratke hlače, da je bila videti kot sladoled. Za pojest sem, je pomislila in se zagledala v dekle s skrivnostnim smehljajem v ogledalu. Strahovi, ki so jo mučili še pred nekaj trenutki, so izginili, vse je bilo pozabljeno.
"Elena! Kje si! Zamudila boš šolo!" se je medlo zaslišalo iz pritličja.
Elena si je še enkrat pogladila lase in jih spela z temno elastiko. Potem je pograbila nahrbtnik in se odpravila po stopnicah.
02. februar 2012
u33561
u33561
O hudoo.next
02. februar 2012


02. februar 2012
To je teta Judith
02. februar 2012
V kuhinji je pri mizi sedela štiriletna Margaret in jedla kosmiče, teti Judith pa se je pravkar nekaj prismodilo na štedilniku. Teta Judith je bila vedno videti malo zmedena, imela je droben, nežen obraz in malomarno spete svetle lase. Elena jo je cmoknila na lice.
"Dobro jutro. Žal nimam časa za zajtrk."
"Ampak Elena, saj ne moreš oditi brez zajtrka. Potrebuješ beljakovine."
"Pred šolo si bom kupila krof," je urno odvrnila Elena. V naglici je poljubila Margaretino sklonjeno glavo in se obrnila,da bi odšla.
"Ampak Elena!"
"Po šoli bom verjetno šla k Bonnie ali Meredith, zato me ne čakaj s kosilom. Adijo!"
"Elena"
Eelena je bila že pri vratih. Zaprla jih je za seboj in prekinila tetine medle ugovore ter stopila na sprednjo verando.
In se ustavila.
Znova so se pojavili slabi občutki, s katerimi se je prebudila zjutraj. In gotovost, da se do danes zgodilo nekaj strašnega.
Javorjeva ulica je bila zapuščena. Visoke viktorijanske hiše so bile videti tuje in tihe, kot da v njih ne bi bilo nikogar, kot hiše na zapuščenem filmskem prizorišču. Dajale so vtis, da v njih ni nobenih ljudi, a da so polne čudnih stvari, ki imajo oči.
To je bilo, nekaj jo je opazovalo. Nebo nad njeno glavo ni bilo modro, ampak mlečno in motno, kot velikanska, narobe obrnjena skleda. Zrak je bil zadušljiv in Elena je bila prepričana, da čuti na sebi nek pogled.
Skušala si je dopovedati, da je to nesmiselno, toda vseeno je nekako vedela, da je res. Bil je največji vran, kar jih je kdaj videla, in njegova črna krila so se lesketala v mavričnih odbleskih. Jasno je videla vsako najmanjšo podrobnost na velikanskem ptiču: douge temne kremplje, oster kljun , iskreče se oko.
02. februar 2012
u33561
u33561
Neextaj
02. februar 2012
u578
u578
vampire diaries!!!!!!!!!!!!!! no, js to knjigo znam na pamet( tko k use dobre knjige, pa NISEM nora, NO!) ampak piš naprej! si usaj ni treba sposojat...
19. februar 2012
Bil je tako nepremicen, da bi prav lahko bil voscena lutka ptica, ki jo je nekdo posadil na vejo. Toda ko se je zastrmel vanjo, je Elena zacutila, kako pocasi zardeva, kako toplota v valovih zaliva njen vrat in se siri v glavo. Zato ker...je gledal njo. Gledal jo je, kot so jo gledali, fantje, kadar je nosila kopalke ali tanko bluzo. Kot bi jo slacil z ocmi.
02. april 2013
n e x t ful do-bro
19. julij 2013
To je knjiga ne Prebrala vse
07. maj 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg