Forum
Moji predradi bralci in bralke!

Obljubila sem vam, da napišem novo zgodbico in ker sem mož beseda(pravzaprav sem ženska) sem obljubo tudi držala.
Pred vami je moja nova, druga zgodba Pravilna napaka. Prav tako kot prva, je tudi ta kriminalka s primesjo ljubezni. Tokrat pa sem se poleg tega spustila tudi v globine prijateljstva, splezala na drevo obupa in se potopila v strahovita morja strahu.
Moja najboljša prijateljica (ki ji je ta zgodba tudi posvečena) mi je predlagala naj je ne objavim na internet, ker tako zelo hitro pride do plagiatorstva in kraje. Toda ne morem vam prelomiti obljube, obenem pa iskreno upam, da do kakšne kraje in ponarejanja ne bo prišlo.
Že kar na začetku vas prosim naj svojih ugibanj (ko boste brali vam bo jasno o čem govorim) ne pišete pod komentarje, če vas res zanima, mi pišite na zasebno pošto. Predlagam pa vam, da ničesar ne ugibate in razmišljate ampak se pustite presenetiti! Neizmerno bom vesela vaših kritik, pohval, spodbujan...zelo bi bila tudi vesela, če poveste kaj vas v zgodbi moti in kaj bi vi spremenili.
Upam, da boste ob zgodbi uživali in se vživeli vanjo vsaj pol toliko kot sem se jaz.

Vedno vaša,
Dani
30. december 2011
Nini,
ki me je naucila, da smisel življenja ni v preživetju ampak v ljubezni.
30. december 2011
PROLOG
ZAČETEK KONCA

»Auč« zakriči, ko si vročo kavo zlije po roki. Na najbljižem avtomobilu odloži kavo, si zaviha rokav, vzame kavo in nadaljuje prebijanje skozi množico.
Dan se je začel katastrofalno. Zjutraj je zmanjkalo kruha zato ni zajtkoval. Ni bilo svežih nogavic in preden je iz kota omare izvlekel par starih, zmečkanih in raztrganih nogavic je že zamujal v službo. Toda najhuje kar se mu je pripetilo pa je bilo to, da je je obtičal v prometni konici. To pa sovraži najbolj od vsega.
Pritiskal je na hupo, preklinjal voznike, molil k Bogu, zopet malo hupal in še malce preklinjal. Ko pa se je izmučen sesedel na sedež je kolona naenkrat oživela. Ko je končno prišel do letališča je že krepko zamujal. Kot vedno. Njegov šef Michael, znan novinar, ki je kar zavohal dobro zgodbo, je že stal na letališču, kjer so novinarji pričakovali letalo. Lahko je vonjal napetost in tekmovalnost med posameznimi medijskimi hišami, celo med posameznimi novinarji. Vsakdo si je želel, da bi to aktualno dekle odgovorila prav njemu, saj bi tako dobil najbolj zaželeno zgodbo.
Če je takole pomislil je bilo dekle res nekaj posebnega. Toda njegovo mišljenje je zmotil Michael. » Letalo je že prispelo,« je zamrmljal. »Kaj še čakajo?« je dodal, ko mu je izročil njegovo kavo. »Zamujajo že.«
Michael si pogladi kravato, kar dela vedno, kadar je na lovu za dobro zgodbo. Prevod: kadar je vznemirjen. Vedno se je spraševal kaj ženske vidijo na Michaelu. Bil je velik, z dobrim negovanim telesom. Toda v laseh so se mu delali prameni, nos je bil prevelik, obraz prezguban za njegova leta. Toda ženske so se lepile nanj, kot da si ne bi mogle pomagati. Bil je neustavljiv ženskar. Trije spodleteli zakoni, trenutno zaročen z ljubico, avantur pa toliko da jih je nemogoče prešteti.
»Prihajajo!« nenadoma nekdo zavpije. Množica novinarjev se naenkrat vsuje na prišleke in začnejo postavljati vprašanja.
»Zakaj misliš, da se je to zgodilo?«
»Koliko si pravzaprav stara?«
»Koliko vas je bilo?«
Vprašanja dežujejo na prišleke. Majhno skupino sestavljajo v črno oblečeni moški, ki brezizrazno strmijo v daljavo, moški v iztopajočem svilenem jopiču, dekle stoji na sredini in za roko drži črnoolasega mladeniča.
Z očmi prestrašeno bega po množici novinarjev. Vprašanja dežujejo, fotoaparati šklocajo in kamere snemajo.
Dekle pogleda novinarje, potem pa fanta. Zdi se, kot da jo je njegov pogled pomiril. Pogleda nazaj k novinarjem in se pripravi, da bi nekaj rekla. Novinarji v pričakovanju izjave utihnejo.
»Brez komentarja,« lahkotno reče dekle in se široko nasmehne. Malce strese z lasmi, da se pokaže gaza na ranjenemu čelu. Če jo podrobni pogledaš vidiš, da so tudi roke popraskane, lasje brez sijaja, nohti razcepleni. Toda vseeno je prava lepotica. Okoli nje skoraj utripa energija, skoraj okusiš jo lahko. Dekle ima res močno karizmo, pomisli.
»Zdaj pa se nam umaknite iz poti,« še doda, toda, ko se nasmehne ostrina njenih besed zbledi. Kot na ukaz se med novinarji naredi prostor.
Na koncu stoji avto in dekle, fant in moški v svilenem plašču izginejo. Kmalu ni nikjer tudi v črno oblečenih goril.
Novinarji gledajo za avtom tako zasanjano, da popolnoma pozabijo, da so ostali brez aktualne zgodbe.
Le Michael zakoraka do svojega pomočnika in zakolne: »Prekleto!«
30. december 2011
next!!!!!!!!!!!!! awwwwwww končnoooooo mwa :*******
30. december 2011
Uaaaaau že voham da bo zakon!
Naslednji del, čimprej!
30. december 2011
u61785
u61785
nexttttt
30. december 2011
next!!!
30. december 2011
Neeeeeeeeext!
30. december 2011
bahahaha anja že voha bahahhaha jez pa voham piškotkee...ne sej jih ne k jih nimamo
30. december 2011
next
30. december 2011
Dani.se, wow. Ful enkratno pišeš, tvoj stil obožujem, ker take knjige tut js najraje berem na tak stil kokr pišeš ti. ful mi je všeč: ) in maš talent. Aja pa prosim čimprej nexti: )
30. december 2011
wiiii go dani goooo
30. december 2011
haha, ane*:
31. december 2011
Se strinjam z HannieBuu:3!!
Dani, svetovno pišeš!! Imaš takšen stil kot vsi najboljši pisatelji! Resnično!
Komaj čakam naslednji del
31. december 2011
Neeeeext!!
31. december 2011
nextttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
31. december 2011
začetek je odličen!!!
tko da nexti!!
31. december 2011
jeeeeeeeeeeej končnoo.. neeeeeeeeeeeeeext!
31. december 2011
next
01. januar 2012
hahaha jaja Nika js mam tak izostren voh da kr prek ekrana po kablih voham
Jaa Dani treba bo nextat! (kdo se oglaša -.-)
01. januar 2012
bahahhaa jez se lahko oglašam dani nexti mi !!!
01. januar 2012
uwaw. res dobro sestavljen, ravno dovolj podrobnosti in opisov da si vse predstavljaš in dobr slog=) se strinjam z ostalimi, ful dobr začetk zgodbice=)
majhna pripomba: čist na začetku me je malo zmotl k si začela v 3.osebi, ampak si poj lepo speljala na 1.=) kot si verjetn že opazla je lažje brati(in verjetno tudi pisati) v 1., saj se lažje vživiš/vživimo
bravo
čim prej nexti!
01. januar 2012
u57330
u57330
next
02. januar 2012
nexxxt!
03. januar 2012
Neext
03. januar 2012
PRVO POGLAVJE
MORILEC
V rokah drži kozarec piva.
On lahko pije alkohol, ker mu ne škodi.
V drugi roki drži cigareto. Ni mu všeč, ni odvisen. Toda kadi jo, ker jo lahko. On ne more zboleti za pljučnim rakom, njemu pljuča pač ne morejo odpovedati.
S telesom se nastavlja soncu. On lahko. Kajti zanj kožni rak ne obstaja. In njegove sveže, mlade kože ne more nič izsušiti.
»Ciara!« zavpije.
»Prinesi led v kozarec!« nataknjeno zarenči.
» Takoj,« se oglasi pohlevni glas iz notranjosti hiše.
Še enkrat povleče cigareto in spremlja kako potuje dim po njegovemu telesu. Puhne oblak dima in zarenči: »Kje se obiraš toliko časa?«
Ženska prinese led v golih rokah, da njeni prsti postanejo rdeči od mraza. Spusti ga v kozarec. Okrušek se skotali mimo in pade na tla.
»Prasica! Kakšna neroda si!« zakriči.
Roko stisne v pest in si predstavlja kako ji maliči obraz, kako jo stiska za vrat, kako iz nje odteka življenje. Mrtva se zgrudi na tla in obleži.
Pogleda jo v oči, toda ona ne prenese pogleda. Izmakne ga.
Šleva.
Zdaj si ogleduje njene črne kolobarje okoli oči, njene globoke gube in njene sivkaste pramene v laseh.
Ne, ne bo je ubil. Potrebuje jo. Vsake toliko časa jo mora pogledati, da se lahko naslaja ob njnem trplenju. Da vidi, kaj vse ona zamuje in kaj vse on ima. Da opazuje njene znake staranja.
Kajti on se ne bo nikoli postaral. Za večno bo ostal mlad.
Zgodilo se je za njegov 18. rojstni dan. Velika prelomnica v življenju vsakega človeka. Še posebej zanj.
Kajti takrat je spoznal. Sklanjal se je nad bedasto torto na kateri je bilo zapisano »Vse najboljše« in si želel, da ne bi bil tam. Mama je šklocala s fotoaparatom, oče je smehljal. Nikoli drugič se ni smehljal. Ne pred tem, ne po tem. Samo za njegov 18. rojstni dan. Ni se smehljal, ko mu je domov prinesel odlično spričevalo, niti ko je maturo naredil z vsemi točkammi. Niti na podelitev diplom ni prišel. Da pa bi videl sina magistrerati in doktorirati pa ni imel več možnosti.
Bil je mrtev.
In mama tudi.
Mrtvi vsi razen njega.
Spominjal se je trupel. Vseh mogočih trupel.
Njegovih žrtev.
Sladko se nasmehne. Da, točno tisti trenutek, ko bi mogel upihniti svečke na svoji torti je spoznal.
Ne more umreti.
Kajti on je nesmrten.
S pogledom sledi letalu visoko na nebu. Tam gori so potniki. Ogromno in ogromno potnikov. Če bi letalo v tistem trenutku strmoglavilo...vsi bi umrli. Vsi razen njega, če bi bil gor.
Nenadoma se mu je utrnila fantastična ideja. Zamisel stoletja. Njegova najboljša, čeprav jih ni bilo malo, verjamite.
»Ciara! Mislim, da grem na potovanje!«
04. januar 2012
OMG daniiii!!!! hahah če te ne bi poznala bi rekla da je copy paste iz ene knjige
next!!!! wiiii
04. januar 2012
Najprej hvala, za vse prečudovite pohvale! prou presunjena sem bla, da je tko dobr odziv! najlepša vam hvala za vse!
Tuki je že prvo poglavje. Po vsej verjetnosti ne boste razumel, ampak kasnej vam bo vse jasno.
I love u!*:
04. januar 2012
hahah men je vseee jasno!!! Haha ne sej mi ni jasno mi je da je že zdele coool ;DD
04. januar 2012
Ej, Nika-teb še čist na konc nou nč jasn
JustJoke
04. januar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg