Forum
u133063
u133063
odločila sem se napisat zgodbo,ki je bolj taka fantazijska a je dobra
29. april 2013
u133063
u133063
potovanje
Zgodba govori o vili ki bo odkrila kdo je in postala človek ,prebila se bo mimo vseh ovir in postala tisto kar ji je namenjeno biti. To pa izveste v zgodbi.
Kdo sem ? Je veliko vprašaje saj še težko rečem za sebe. Živim v gozdu in prijateljujem z živalmi vseh vrst. Saj sem namreč gozdna vila ki je zgubila spomin. Sem vesela, zabavna in nadvse zanimivo dekle če se povzamem po ljudeh ki so tako zanimiva bitja in si želim postati človek ne želim si imeti več kril. Nobene vile še nisem srečala ampak prebrala sem o njih zelo veliko,in živali mi tudi pravijo o njih. Prečudovite so in imajo mavrična krila kot imam svoje samo moje so take čudne barve,so svetle zelene,temno modre ter celo nežen pridih rožnate. Imam temno rjave lase ki so dolgi in so lepo naviti,oči so rjave ob straneh pa še malo zlate.
»Živijo veverička kako si kaj danes?« sem vprašala eno izmed svojih najboljših prijateljic.
»Dobro. Si že slišala o novi vili ki prihaja sem. V ta gozd!«. Čudno sem jo pogledala,nato pa je nadaljevala »Ima dolge črne lase ter modre oči. Obleka je iz bele barve,in njeni čevlji so prečudoviti. Morala bi jo videti.«,in tako mi je govorila še cel dopoldan. Medtem pa sem razmišljala o tej novi vili,brala sem da so pripadnice kraljeve družine. Torej lepo kaj! Nova vila,in pripraviti ji moram sobo za goste,zdaj pa na delo.
»Pozdravljeni ! Je kdo doma? Ime mi je Lucinda, in potrebujem toplo zavetje«.Kako sem se prestrašila hitro sem priletela v dnevno sobo –tako jo poimenujejo ljudje- in jo pozdravila. »Pozdravljena Lucinda kar naprej!«,bila je presenečena ker me je videla samo nisem vedela zakaj je tako presenečena. »Saj ne prihajam s kakega kraljevega dvora ali kaj mar ne!mar ne!« , mi je odmevalo v glavi.
******se bo še nadeljeval*****
29. april 2013
u133063
u133063
»Ti! Ti si še vedno živa! Princesa kako sem vesela da vas znova vidim neveste kako sem vesela!«.
»Kaj?Kaka princesa o čem le govoriš? Že vse življenje živim tukaj in nisem princesa in izgini iz moje hiše!«,zaprla sem ji vrate pred nosom ,in začela jokati. In s tem je začel padati dež,bolj sem jokala bolj je padal dež. Tisto kar mi je govoril notranji glas je bilo res!. Čim prej si želim postati človek in ne bilo več tekih neumnosti kar naprej.
A spala sem kot ubita,še nikoli nisem tako spala kot sem tokrat. Zvečer sem že pripravila torbo za na pot,da odidem enkrat od tod. Odšla bom v gore kjer živi čarovnica in me bo spremenila v človeka.
»Kam greš?«, »Kam pa kam gospodična?« in tako naprej so me spraševale živali. O oni vili pa niti sledu,ima srečo saj ne bi prišla cela nikamor,ker bi jo jaz prebutala. Čudno se sliši toda res bi jo prebutala.
Že je noč in sem preletela…hm koliko pa sem sploh priletela danes,recimo kakih 20 kilometrov ali več. Naslednji dan sem priletela še več,brez nikakršnih težav.
Danes se bo nekaj zgodilo. Nekdo je zažvižgal,o super takoj pomislim sigurno kak človek kateri punci. Ampak ne bil je vilinec strašno čeden vilinec ,imel je črne,skodrane lase,rjave oči in bil je višji od mene. Toda če bi me napadel bi izgubil saj sem močnejša od njega.
»Kaj hočeš od mene?« mu zakričim.
»Mirno,lepotička. Kaj? O oprosti mi za predrznost . Resnično upam da mi oprostiš .«
»Zakaj saj mi nisi nič naredil! Užalil me pa tudi nisi in se zato nehaj opričevati!«sem mu odgovorila »Zdaj pa grem. Hočeš lahko greš z mano in mimogrede kako ti je ime?«
»Ime mi je Damjan. Zakaj? A ti sploh veš kdo si? In kako ti je ime?«
»Vprašala sem. Ne ne vem kdo sem in mi je čisto vseeno. Imena pa sploh ne potrebujem!«in sem odletela naprej. Zelo sem hitela da me je Damjan komaj dohiteval.
»Kam sva namenjena?«me je vprašal.
»V gore k čarovnici!«sem mu odgovorila.
»Zakaj k čarovnici?«me vpraša.
»Da postanem človek!«mu malo bolj nežno rečem a še vedno kričim.
»Kaj si nora ali imaš vročino? Zakaj si želiš postati človek?«mi zakriči.
»Če me ne bi toliko spraševal bi že izvedel! Ljudje so mi zanimivi kaj tebi niso?«sem mu zakričala.
»Saj me za nimajo sam si ne želim postati človek. Kot vilinec sem dovolj srečen. Mar ti nisi?«me vpraša.
»Sem,samo želim raziskovati. Biti človek biti nekaj kar še nobeden ni bil. Pridi večeri se,poiščiva primeren prostor in mi ti povej vse o sebi, in potem ti bom pa še jaz o sebi. Velja?«mu predlagam.
»Velja,strinjam se. U poglej tja tam je primeren prostor.« mi je rekel in se mi nasmehnil.
Drug drugemu sva povedala čisto vse,no razen pri meni ni bilo čisto vse.
»Kaj se niti malo ne zavedaš ali spomniš kako ti je ime?«me je vprašal.
»Ne čisto nič.«sem mu odgovorila. In nato sva zaspala v objemu.
Zjutraj,sem se zbudila,a Damjana nisem videla nikjer. Žalostno sem ostala in hotela poleteti ko me je neki oglas ogovoril.
»A že greš? Ne bi me počakala in pojedla zajtrka?« mi reče in se mi toplo nasmehne.
»Damjan! Milila sem da si že odšel in me pustil samo! Drugače tako ali pa tako bi našla pot!«se mu nasmehnem in poletim k njemu,in ga poljubim na lica. Oba sva zardela,pojedla sva zajtrk in odšla –poletela- proti gori.
»Ah,tole pa že postaja naporno veš! In veš kaj če se boš že ti spremenila v človeka se bom še jaz!«mi reče Damjan.
»Kaj a si zmešan? Ne ne boš se spremenil v človeka! Ne dovolim tega. Odidi proč,izgini mi iz pred oči!! Da te ne vidim več! Sovražim te! Pojdi! Kaj še čakaš! Izgini !«mu kričim. In res izgine,jaz pa začnem jokati in s tem začne padati tudi dež.
**************************del pride jutr************************
29. april 2013
Huda zgodbica
next
29. april 2013
u133063
u133063
bo jutr častna zares,aja in to je moja prva zgodbica in zato malo potrpežljivo,če ni dobra je ne več brat
29. april 2013
u133063
u133063
3 linki pol bo nova glede na to da imam samo 1 bralko
29. april 2013
http://www.igre123.com/forum/tema/v-objemu-vampirja-spoznanje/53763/8 če bi kdo brau je o vampirjih. tvoja zgodbica je tudi dobra zato čiprej nextiiiiiii plissss!!!!!
za predstavitev zgodbice je tukaj kratek opis: lissa je normalna najstnica z normalnim življenjem. a vse spremeni dan ko njena bff izgine. kmalu najdejo njeno truplo a že po nekaj časa izgine. umor je povezan z nekaj stoletji staro skrivnostjo. za povrh vsega pa lissa še umre in se nato zopet zbudi. sedaj je povezanamed življenjem in smrtjo- vidi duhove. po lissi uspelo ohraniti svojo človečnost ko bo imela mnoge preizkušnje med dobrim in zlim?
vse to lako izveste v zgodbici "v objemu vampirja-spoznanje"
upam da vam bo ušeč! pa oprosti za smetenje!
29. april 2013
u133063
u133063
nč hudega
29. april 2013
hvala ti pa nexti? lahka še dons?
29. april 2013
u133063
u133063
ja na željo girl wolf bom še en next napisala
»Oh Damjan. Kaj si mi naredil.« rečem na glas. In odletim naprej. Letela sem cel dan in še 3 dni skupaj da sem prišla do gore. Super, najditi si moram primeren prostor za prenočitev in jutri grem piskat čarovnico. Toda,kaj naj naredim da bom zaspala nikakor ne morem zaspati. Kaj se dogaja z mano.
»Spi. Spi. Deklica mlada. Zaspi. Oči se ti zapirajo. In sladko že spiš.«,vao kako hitro sem zaspala ob tem glasu,glas pa je bil prečudovit. Zjutraj sem se zbudila,in vsa odločna odšla poiskat čarovnico. Našla sem jamo toda nisem prepričana če je to jama od čarovnice.
»Halo! Ali je kdo tu? Halo?«sem zaklicala v jamo.
»Kar naprej mlado dekletce. Kar naprej. Nič se ne boj.«mi je rekel star hripav glas,zaradi katerega so se mi vratne dlačice naježile. In glas je nadaljeval »Kar naprej!«. Stopila sem naprej v jamo in zagledala starko na naslanjači,spoznala sem da je to čarovnica.
»Pozdravljeni! Upam da mi boste lahko pomagali! Kajti želim se spremeniti v človeka. In ali mi boste lahko pomagali?«sem z zamišljenim obrazom vprašala čarovnico.
»Ha. Ha. Ha. No lepo da si vprašala. Že dolgo časa nisem nobene vile spremenila v človeka. Samo vedeti moraš da urok ne bo dolgo deloval,in hočem nekaj v zameno s človeškega sveta.« mi reče stara čarovnica.
»Kaj si želite? Prinesla bom karkoli boste hoteli samo človek hočem biti. Prosim pomagajte.«sem rekla.
»Hm. Naj malo premislim. Sestavine imam vse, ker pa urok ne traja večno mi boš iz človeškega sveta prinesla preprosto ogrlico ter temno čokolado.«to je vse. »Zdaj pa urok: Vsi 4 elementi ubogajte me voda prinesi tej vili človeško lepoto,ogenj ogrej njeno srce, veter daj ji dober sluh in zemlja ti je de velikost in naj izgubi krila. Optalumus septimus akvas terimas is doro pe kaslas. Tako in poglej se malo,vilinka« mi je rekla čarovnica. Vao sem to sploh jaz,ne morem verjeti kako sem lepa in ta človeška lepota neverjetno. »Hvala vam! Zelo sem vesela.«sem ji rekla in odšla proti človeškemu svetu.
Biti človek je biti zanimivo toda nekaj mi primanjkuje. Samo kaj? Verjetno to da hodim in sem drugačna in nimam kril. Toda še nekaj je, zdaj nosim človeška oblačila,in so mi všeč. Nič naprej moram priti moram do hišice ob cesti in tam bom lahko prenočila, potem jutri bom pa odšla do mesta kjer bom živela kot človek.
29. april 2013
Komej čakam na novga..čimprej next
29. april 2013
next
29. april 2013
u133063
u133063
ja bom sam ideje morm še dat
29. april 2013
omg omg nextttttttttttttttttttttttttttttttt ta zgodbica je best ever
29. april 2013
u133063
u133063
no bom malo skrivnostna
Kdo živi v hiši?
a)starka
B)revna družina
c)fant
29. april 2013
fanttttttttttt pomoje!
29. april 2013
a)starka?
29. april 2013
u133063
u133063
no 2 linka pol objavm če ne now nč
29. april 2013
u133063
u133063
no povejte kdo bi bil v hiši še 1 odgovor
29. april 2013
c)fant?
29. april 2013
u133063
u133063
no prepričajte se sami,in pol po nektite jaz grem jest

Končno prišla sem do hiše. Potrkam na vrata ter čakam da mi prijazen človek odpre. Odpre najlepši človek na svetu. » Pozdravljeni,ali lahko prenočim samo za danes, jutri bom odšla in plačala vam bom.« čeprav sem ni niti sanjalo kako bom plačala. »Ja seveda lahko,prespiš. Znana se mi zdiš, a si slučajno kaka znana pevka ali podobno?« me vpraša.
»Kako ste mi rekli?« ga vprašam presenečeno.
»O samo hecal sem se. Ne skrbi. In kliči me Tonči drugače mi je ime Anton toda raje vidim da me kličeš Tonči in ne gospod, ker se potem počutim starega. In kako je tebi ime sončece?« me je vprašal Anton oziroma Tonči. Čudno kako hitro sem se zapomnila njegovo ime.
»Moje ime je Anita.«sem si izmislila.
»No Anita kar zame noj tukaj je tvoja soba kjer boš prespala. Ob 6:00 je zajtrk in nikar ne zamudi! Ter lahko noč, mlada dama«mi reče in zapre vrata. Jaz se mu samo nasmehnim kot kaka trapa. Uležem se na posteljo ter zaspim.
Zbudim še preden posije sonce. Vstanem in grem v kuhinjo. Tonči še ni vstal in lahko kaj skuham. Že vem spekla bom jajce na oko,to še najbolje znam. Torej jajca so kje,v hladilniku so kje le. Toda kje je hladilnik.
»Khm. Ali iščeš kaj? Stikati ni lepo to veš?«mi je rekel Tonči. Skoraj bi mi na tla padla jajca ki sem jih našla. Zardela sem do ušes ter se mu nasmehnila. »Oprosti,ker sem stikala toda iskala sem jajca da bi jih spekla za zajtrk. Upam da s tem ni nič narobe. Lačna sem bila in ker sem tako kmalu ostala sem se odločila se spečem jajca za tebe in mene.«mu rečem.
»Anita, Anita joj. Lepo da si spomnila. Lepa gesta od tebe. Pridi da ti pomagam.« mi je rekel. In nato sva skupaj spekla jajca ter ob zajtrku mi je povedal vse ob sebi o tem da je izgubil brata v nesreči,ter oče mu je zapustil posest. Mati mu je umrla ob rojstvu njegovih 2 mlajših bratov. In je zdaj sam. Povedala sem mu da sem sirota in sem živela pri rejnikih ki so umrli pred 2 letoma. Izmislila sem si vse o sebi,saj bi mi rekel da sem zmešana. Oba sva zardela, oba sva čutila nekaj do drug drugega. Približevala sva se drug drugemu in malo je manjkalo da se ne bi poljubila. Ko sem ga vprašala » Kako naj ti poplačam?«. »Kako? Tako da mi boš pomagala danes in jutri lahko odideš!« mi je rekel z nasmehom na obrazu . Jaz sem mu samo prikimala. Toda malo bolje sem ga pogledala bil je visok črnolasec, z modrimi očmi ter svetlo porjavelo kožo. Oh, mi je srce zadrhtelo kako bi se ga rada dotaknila. Ne vem, toda občutila je da sem ga opazovala. »Pridi, pojdiva nekam. Nikakor se ne boj nič se ti ne bo zgodilo,« mi je rekel. Pokimala sem mu in mu sledila. Začutila sem metuljčke v mojem trebuhu. Peljal me je na najbolj lepši kraj na svetu. Šla sva k reki kjer je bilo morje različnih rož,se usedla in mi je začel pripovedovati še vse kar mi še ni povedal. Nato sva se poljubila se nasmehnila drug drugem in se še bolj začel poljubovati. Zmotil naju je mešanček po imenu Piko, in z njim sva se igrala.
Naslednje jutro sem hitro ostala,ker se nisem hotela poslovati od njega. Ugotovila sem da je vampir kar pa ni dobro zame. Odšla sem,kar je bolje rečeno da sem se pobrala. Hitela sem prosti mestu,ter tam se, našla delo in majhno stanovanje. Bolje kakor nič, in bolje kot živeti pri vampirju. Delala sem in kupila že preprosto ogrlico,ter še par stvari katerih želim imeti potem ko bom spet vila.
Tedni so minevali in jaz sem živela niti kapljica dežja ni padla. In takrat sem ugotovila da sem vila dežja, no super samo še to. Tisto noč sem imela nočne more,obiskala me je tista stara čarovnica in mi povedala da samo še 5 dni časa imam da se spremenim v vilo. Zbudila sem se,odšla na balkon in si začela peti pesem od One Direction Little Things in sem zajokala. S tem pa je na rahlo začel padati dež. Odšla sem spat. Zjutraj sem se zbudila in si skuhala čaj da sem se pomirila,dež je še vedno padal. Danes bom dala odpoved in kupila še čokolada,bolje da kar 2 in se odpravila k čarovnici. Šla sem v službo ter dala odpoved ter šefinja mi je dala še plačo. V sosednji trgovini sem kupila čokoladi in odšla. Kupila sem pa še bombone After Eight ter odšla še v svoje stanovanje plačala najemnino ter spakirala obleke ter drobnarije. 2 dneva sem hodila do gore in prispela k čarovnici. »Dober dan! Prinesla sem kar ste me prosili«sem rekle čarovnici. »Dobro dekle« »zdaj boš spet postala vila, toda še tri dni imaš časa potem boš nazaj vila.« mi je rekla stara čarovnica. Jaz sem ji samo pokimala in odšla. Šla sem do slapa,in zaspala.
29. april 2013
nexttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
29. april 2013
oms tega nism hotla dat: k
29. april 2013
u133063
u133063
jutr,dones nemorem več tipkat
29. april 2013
u133063
u133063
ah se je ok
29. april 2013
29. april 2013
super je
next
pa temu fantu je isto ime kot mojmu bratu hahaha
29. april 2013
u133063
u133063
o super nisem vedla oprosti
29. april 2013
hahaha ni problema
29. april 2013
u133063
u133063
no nadeljevanje kot sem obljubila,ob prostem času pišem še eno zgodbo ki bo objavlena ko bo ta napisana
no pa pejmo k naši zgodbici
»Kako Jakob. Me ne prepoznaš? No poskusi se me predstavljati s krili.«sem mu rekla »No se spomniš?«sem ga vprašala.
»Ja spomnim se tebe. Oh kako sem te pogrešal sonček moj.!«mi je rekel Jakob in me močno stisnil k sebi.
»Jakob! Jakob ! Ne morem dihati! Ali lahko zrahljaš objem ?«sem ga vprašala.
»Oh,seveda! Oprosti mi! Nisem te nameraval tako stisniti! Pridi v naš tabor. Nehaj tako prestrašeno
gledati nič ti ne bom naredil« se mi je opričeval Jakob ter me priprečeval.
»Ja! Ja prav! Pojdiva že! Rada bi zaspala!« sem mu zabrusila.
»Opa! Oprosti ! No pa pojdiva.« mi je rekel in se mi zarežal v obraz. Objel me je okoli vratu ter me močno stisnil k sebi. Jaz pa sem le nečimrno gledala.
Ponoči sem se premetavala na tistem ležišči ki sem ga dobila. Ko me kar naenkrat prebudi čuden glas,hitro sem ugotovila da ta zvok prihaja iz gozda. Ampak ta glas je jok,jok neke živali,in začutim tesnobo v mojem srcu. Od tistega trenutka nisem mogla več zaspati, pred očmi so mi poplesavali zadnji trenutki živali ki je umrla. Ah, ne morem več prenesti tega, moram. Moram teči. Ja teči. To mi bo pomagalo. In med tekom bom lažje razmislila, čim prej moram ugotoviti kdo sem in ne bom več tako šibka kot sem. Zaljubim se v vampirja sovražnika vilincev, potem moj luštkan prijatelj v mestu… Oh Luka nikoli ga ne bom pozabila. Bil je prečudovit,prelep in spet je bil vampir a tudi čarovnik. Imel je slamnato skodrane lase,ter zelene oči. Te oči so me pomirjale, v njih sem se izgubila. Z njim je doživela in preživela veliko lepih trenutkov. Med svojim potovanjem sem doživela veliko lepih trenutkov in si pridobila prijatelje. Toda vedno se je spomnila na Damjana, njegove lase,oči,pogled in njegovo ljubezen do nje. Človek sem bila 1 leto kar je dobro,veliko sem se naučila. To mi je zelo všeč. A zdaj bom spet vila,resda da se veselim toda ni mi všeč. Rada bo ostala človek,ker se počutim da spadam v človeški svet. Ko bom vila, spet nazaj. Bom poiskala svojo družino ugotovila bom kdo sem in ne bom več negotova.
****************************************************pol poznej bo next na to računajte***************
30. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg