Forum
Tečem.
Gre mi za življenje ali smrt. Tukaj ni izbire. Moraš samo teči, in upati, da te ne ujamejo. Ne smejo me ujeti. Zakaj bežim? Pred kom?
Bežim pred vojaki mojega plemena. Bojevniki noči. Ubiti me morajo, saj ne bi smela obstajati. Ne bi smela živeti.
Bitja v mojem plemenu se imenujejo dakone. So bitja, ki se prehranjujejo s krvjo. Na ključnici imajo črno runo. Runa je vir njihove moči. Eden od tisočih otrok se rodi z drugačno runo. Runa je seveda črna, a drugačne oblike. To bitje sem jaz. Mojo vrsto so poimenovali Ladoni.
Imamo magijo. Rodimo, se ker naj bi – kakor legenda pravi – bojevali proti zlu. Dakone so na strani zla, med njimi pa tudi vampirji in volkodlaki. Ladonov je na svetu pet tisoč. Teh niso odkrili. Če jih odkrijejo jih nemudoma pokončajo. In mogoče bom jaz ena iz med tistih mrtvih, raztrganih ladonov.
Tečem naprej. Razmišljam, kam bi se skrila. Kam bi pobegnila. Tečem s vso hitrostjo, ki jo premorem. Dobra stran, da si ladon je, da si vzdržljiv, med tem pa ko so dakone hitre, a ne vzdržljive in hitro omagajo. Pogledujem med tekom naokoli. Nič mi ne pade na pamet. Čakaj malo. Lahko bi pobegnila v človeško dimenzijo. To je še najboljša rešitev. Zavzdihnem.
Skoncentriram se. Pred sabo si predstavljam portal. Je vijoličaste, modre in rumene barve, ki se med seboj vrtinčijo in mešajo. Ko odprem oči, ga zagledam. Portal do človeškega sveta. Brez obotavljanja stečem vanj. Ko stopim noter se za mano zapre. Ter se odpre pred mano. Stopim skozi vrata portala. Ko stopim na tla človeškega sveta se zapre.
Slišim ropotanje naprav, trobljenje avtomobilov. Ljudje se po ulicah sprehajajo brez skrbno. Ko se bi lahko le jaz. Stojim v temni ulici. Nikogar ni tukaj. Pričaram si torbo, ki jo imam poveznjeno čez ramo. Pričaram si jopico s kapuco, ter si jo poveznem čez glavo. Z magijo si ustvarim nekaj človeškega denarja. Prav mi bo še prišel. Opogumljeno, a na preži stopim na pločnik.

Nextam?
17. oktober 2015
next
17. oktober 2015
Neeeext
17. oktober 2015
next
17. oktober 2015
Nneeexxxxxtt!!!
17. oktober 2015
next!!
17. oktober 2015
Hodim po pločniku. Ljudje pogledujejo k meni. Ni jim jasno zakaj nisim jopico na topel poletni dan. Razmišljam, kje bi stanovala. Nič me pade na pamet kot dijaški dom. Zgleda, da bo bolje, da se vpišem v šolo. Najbolj varna izbira.
Pred sabo zagledam gospo. Stara je tam okoli štirideset let. Ima rjave lase in rjave oči. Gleda izložbeno okno trgovine z oblačili. Stopim do nje.
"Oprostite,"rečem v človeškem jeziku. Znam dakonski jezik, človeškega obvladamo samo ladoni. Gospa se obrne k meni. Vprašujoče me gleda.
"Iščem najbližjo srednjo šolo tod okoli. Nova sem,"razložim. Stara sem sedemnajst. Za srednjo šolo bom kar v redu.
"Ah, novo praviš? Pojdi po tej poti do križišča, nato pa zavij levo. Na koncu te ulice stoji umetniška srednja šola. Saj si to iskala, marne?"vpraša. Bolje kot nič.
"Da. Mogoče veste, če imajo dijaške dome?"vprašam.
"Seveda. Imajo odličen dijaški dom. Nekaj ulic stran od šole je,"razloži. Pokimam.
"Hvala vam,"se zahvalim ter se nasmehnem.
"Lepo se imej deklič,"reče. Pokimam ter pustim žensko samo. Odidem po njenih navodilih. Odidem donkrižišča in nato levo. Opazujem okolico. Ljudje imajo zanimivo arhitekturo. Meni je všeč.
Pridem pred moderbo zgrajeno stavbo pred njo piše: Umetniška srednja šola. Evo pa sem tukaj, si mislim. Zavzdihnem ter odidem noter.
Notranjost je prfektna. Poiščem tajništvo. Potrkam na vrata ter vstopim.
Za pisarniško mizo sedi mlad tajnik. Preklada liste. Ko me opazi se mi toplo nasmehne. Njegovi svetli lasje mu silijo na njegove rjave oči.
"Pozdravljeni, "rečem. "Rada bi se vpisala v šolo in dijaški dom."
"Pozdravljena. Ni problema. Izpolniti boš morala obrazec in plačati najemnino sobe,"mi razloži. Pokimam. Pomoli mi obrazec. Izpolnim ga. Ter ga vrnem. Plačam najemnino sobe, ter dobim ključe svoje sobe.
"Pozabila si napisati polje z imenom. Kako ti je ime?"me vpraša.
"Angel,"šepnem. To je moje ime. Nakraca ga na obrazec. Poslivim se ter odidem do dijaškega doma.
17. oktober 2015
next
17. oktober 2015
Next
17. oktober 2015
Neeeeext ful dobra zgodba
17. oktober 2015
Neeext
18. oktober 2015
Čez uro sem že v dijaškem domu. Začelo se je večeriti, zato bom šla v kako restavracijo večerjati. Odklenem sobo, torbo odložim na posteljo. Poleg nje je še ena. Mogoče bom dobila so stanovalko. Zavzdihnem ter zaklenem vrata sobe. Odidem po pločniku. Soj uličnih svetilk mi osvetljuje pot, do najbližje restavracije. Slišim godenje čričkov, lajež psov, ki me ne marajo. Psi zaznajo, če je v bližini bitje z magijo. Niso nas preveč veseli.
Gledam v tla ter razmišljam, kako bo potekal jutrišnji dan. Prvi šolski dan. Veliko oseb bo, ki jih ne bom poznala. Bi morala navezati prijateljstvo z ljudmi?
Restavracija Pr' Luisu ima super vegeterjanske sendviče. Vzela sem si enega za domov, ter odšla nazaj proti dijaškemu domu. Z magijo si pričaram MP3 predvajalnik ter slušalke. Gor imam naloženo samo super glasbo, ali kakor bi rekli ljudje mojih let: d'best musko. Smešne izraze imajo, a se bom navadila.
Želim odpreti vrata, a opazim, da so odklenjena. No pa je prišla moja sostanovalka. Močno izdihnem ter vdihnem ter stopim v sobo. Ob moji pisalni mizi stoji dekle. Ima svetle lase ter modre oči. Ocenim jo za športnico. Ko me zagleda se mi nasmehne.
"Hojla, sem Anastasia Boston,"reče. Stegne roko, da se bi rokovali. Sežem v roko.
"Am, hej. Sem Angel Bright,"rečem plaho. Močno mi strese roko. Ta je zagotovo na elektriko priključena. Hiperaktivna je.
Sendvič odložim na svojo pisalno mizo. Kovček zagledam ob njeni postelji. Upsi, na stvari pa sem pozabila.
"Kje pa imaš prtljago?" jo zanima. Hja, veš, sem bežala pred nekimi hudobnimi bitji, prišla sem v ta svet skozi portal, za pakiranje velikega kovčka nisem imela časa, si mislim.
"Zgodaj zjutraj ga dobim. Starši pripeljejo,"razložim. Pokima. "pod prho grem,"rečem ter odidem v kopalnico. Ploščice so bele in črne. V kotu je kopalna kad, z zaveso. Straniščna školjka je v drugem kotu. Zagledam umivalnik in ogledalo. Postavim se pred ogledalo. Vame zre prekrasno dekle. Ima bele lase in svetlo sive oči. Bele kot sneg. Moja mati je imela bele lase, ampak zlate oči. Moje oči so očetove.
Zavzdihnem odidem pod prho. Ko se oprham se z magijo posušim ter pričaram si prekrasno sivo pižamo, Zgornji del je kot kimona. Ob vratniku, pa do mojega popka se vije bel spiralast vzorec. Odidem iz kopalnice. Iz mize poberem sendvič, se usedem na posteljo ter ga pričnem malicati.
Na polovici me prekine Anastasia. "Kateri letnik greš?"vpraša. Razmislim in seštejem leta.
"V tretji. Ti?"odgovorim.
"V drugi," reče.
"Lepo," šepnem. Pokima, se zlekne v posteljo ter zaspi. Do konca pojem sendvič, si v omaro pričaram oblačila, v kot dam torbo z stvarmi. Vsa izmučena se uležem na posteljo ter se pokrijem z odejo. Dolg dan je za mano. Preden zaspim si na nočno omarico pričaram budilko, ter jo nastavim, da me bo zbudila. Potonem v globok spanec.
18. oktober 2015
Neeeext <3
18. oktober 2015
Nextttt!!
18. oktober 2015
next, zanimivo.
18. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeext!!!!!!!!
18. oktober 2015
next(:
18. oktober 2015
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
18. oktober 2015
next!!
18. oktober 2015
Next
03. november 2015
Nneeexxxtttt!!!!
03. november 2015
next-nova bralka
03. november 2015
kdaj bo next??
17. november 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg