Forum
1.POGLAVJE
Bilo so počinice, mesec juli in z mamo in očtom
smo se zapeljali na avtobusno postajo v Slov. Konjicah Zagledala sem moder avtobus lahko bi mu rekli kar kombi. V avtu je bilo prijetno hladno.Mama se je iz sovoznikovega sedeža ozrla name. Sanje mi kar niso dale miru. Nasmehnila se mi je kolikor sem le lahko sem j vrnila nasmeh. Moja mama je imela lepe dolge rdeče lase in rjave oči včasih sem si po tiho želela biti kot ona imela je zavite lase,katere bi ji lahko vsaka ženska zavidala. Moj oče je bil velik mogočen z zelenimi očmi in črnimi lasmi kot oglje. Moja sestra ,ki je danes ni bilo z nami je imela lase po njem. »Koliko je ura?« Sem dejala in se trudila,da bi zvenela čim bolj zbujeno. »Pet do dveh ne skrbi točni smo.« »Hvala.« Sem hitro dejala in stopila iz avta. Zunaj je bilo mrzlo iz sprednjega sedeža sem uzela svoj zgornji del trenerke in si ga ogrnila. Ozrla sem se na avtobus z neosvetljenimki lučmi v temi nisem mogla prepoznati, kdo je tam, pomežiknila sem in zagledala obrise velike osebe in malo manjše. Vrjetno sta bila to brata Kristjan in Anže imela sta tudi sestro Nino a je nisem videla. »Oče a lahko prižgeš luči na avtomobilu« sem dejala in pogledala očeta »da seveda« odprl je voznikova vrata.Luči so se prižgale in zagledala sem trinajst nasmejanih obrazov na vseh so se videli znaki utrujenosti ampak to zdaj ni bilo pomembno.Odpravljali smo se na deset dnevne počitnice v apartmaju na Hrvaškem v mestu Duga uvala. Imenovali smo se Zeška banda vseh skupaj nas je bilo štirinajs vseh možnih let. Okoli avtobusa je bilo polno avtov nekatere sem zelo dobro poznala a nisem se spoznala na znamke. Stekla sem proti njim sledilo je dolg objemanje. Mogoče sem se s kom objela kar dvakrat mislim da z Jano mojo sosedo in sestrično. Ravno sem se objemala s Leo morala sem se malo skloniti,da sem jo lahko objela , ko sem za svojim hrptom zaslišala »Mhm« bila sta Leina starša »Megi pazi na Leo« je rekla Leina mama, moja sestrična. Vsi smo si bili več ali manj v sorodu ali pa vsaj sosedje in seveda dobri prijatelji. Tokrat je bilo prvič ,da gremo skupaj na morje ponavadi smo le taborili v Zeškem gozdu za dan ali dva tokrat pa je bilo drugače. Stara je bila deset let in starša ji še nista popolnoma zaupala. »Da seveda vsake toliko časa bo Lea poklicala« Lein oče mi je pokimal. Nisem želela kvariti družinskega trenutka zato sem Lei le pokimala in se odpravila do svojih staršev, ki so se pogovarjali z Janinimi .Govorili o počitnica ,če bomo preživeli itd. Mama je zakrilila proti meni in me hlastno objela »pazi nase in ne glej preveč po fantih!« je dejala »Res smešno mami!« »Rada te imam!« »Jaz tudi tebe mami!«.Glavo sem ji naslonila na ramo lansko zimo mi jo je uspelo prerasti. Spustila me je še preden sem se lahko odprla oči sem pristala v drugem objemu.Bil je moj oče njega še res nisem preraslain ga vrjetno tudi ne bom. »Ljubica pazi nase.« mi je posmehljivo dejal.Bila sem bol štoraste sorte. »Dober predlok!« sem dejala nato pa sem se izmotala iz njegovega objema. »Odnesel bom tvojo prdlago.« je dejal in odšel k avtu. Pred avtom so se nabrali vsi odhitela sem do avtobusa oz. kombija. Ko sem stopila na avtobus sem zavohala vonj po novem. Sedeži so bili prekriti z belim usnjem zavese pa so bile v skladu z avtobusom modre. Na sedežih so že sedeli moji prijatelji na sprednem na moji levi sta sedeli Lea in Zala obe sta mi mahali in se veselo smehljali dvignila sem roko in jima pomahala potem pa sem se ozrla za mesto ,ki je bilo še prostu ja super zaraven Ule moje sosede in najboljše prijateljice. Dolgo je trajalo, da sem prišla do svojega sedeža saj sem si z vsakim izmenjala besedo ali dve edino porosto mesto pa je bilo čisto na koncu. Usedla sem se. Ozrla sem se proti Uli. »Zakaj še ni šoferja že zdavnaj bi murali oditi?« Je dejala. » Ne vem koliko pa je ura?« Od nje nisem zahtevala odgovora a mi je useeno odgovorila. » Petnajs do treh zjutaj« Ravno,ko sem želela reči je v avtobus stopil moški star približno štirideset let samo usedl se je na svoj sedež in zapeljal. Na avtobusu se ni dogajalo nič posebnega sprva smo si pripovedovali vice in se glasno smejali nato pa je vsak bulil v svoj telefon. Poslušala sem svojo najljupšo pesem Sey someting.Ko sem pogledala Ulo njen lep obraz so zakrivali rjavi lasje in z glavo je bila naslonjena na okno avtobusa. Ozrla sem se po avtobusu. Vsi so spali. Zdaj sem bila še edina,ki je bedela. Zdaj sem si jih lahko v miru ogledala. Zazrl sem se skozi okno in kamalu me je popadla utrujenost kmalu sem se izgubila v trdem spancu brez sanj.

2.POGLAVJE

Zbudila sem se ker me je nekaj zmotilo ob nogah sem začutila nekaj sluzastega in dolgega nisem si upala odpreti oči. Samo, da ni kača. Kač sem se bala že iz otroštva ,ko sem bila stara štiri leta sem se igrala na travniku in zagledala to grozno žival , začeka se mi je približevati. Bilo je sredi poletja zato se je kača grela na soncu. Od takrat naprej se bojim kač čeprav nikoli nisem imela pravega razloga za strah.Priprla sem oči in ob nogah zagledala nekaj zelenega nagonsko sem skočila in to kar v sedečem položaju in udarila ob strop avtobusa. Podrgnila sem si vrh glave in se ozrla za kačo. Na mojem sedežu je ležala plastična igrača in zaslišala sem znan krohot nisem si mogla pomagati zato sem tudi sama bruhnila v smeh. Trinajs nagajivih obrazov je gledalo vame. »Ti pa nasedeš« se je zarežal Simon. » Si s sabo uzela prvo pomoč« se je posmehljivo oglasil še Kristjan. » Vem za naprej« Smeh se je pomiril. »Čez kako dolgo bomo tam ?« sem zaslišala reči Anito, ki je pričakujoče pogledala Filipa. »Čez dve uri » ji je ustregel.Vsi smo se zanašali na Filipa in Kristjana saj sta bila najstarejša in sta oba dopolnila sedemnajst let. Jana , Anže , Simon , Miha in Samo pa so dopolnili petnajs let jaz štirinajs , Ula trinajst , Nina dvanajst , Pia enajst, Lea in Anita deset in Jan sedem let. Nina ,Kristjan in Anže so bili brati ,kot tudi Miha in Andreja. Iz žepa sem izvlekala telefon in preverila koliko je ura. Ura je bila točno šest. Duga uvala je bila oddaljena pet ur. Torej smo se zdaj vozili tri ure ,sem izračunala pogledala sem skozi okno mimo Ule ,ki si je ravno nadela slušalke. Sonce se je že dvigovalo neskončni travniki ne obdelane zemlje so krasili ta kraj res je bilo lepo še lepše kot sončni zahod. Še čisto malo je bilo do meje pa saj ni pomembno če spim sem si mislila in spet me je premagala utrujenost .Ugreznila sem se v sanje...

Sedela sem na terasi in opazovala polno luno.Nebo je bilo posuto z zvezdami.Hladen veter je mršil moje dolge svetle lase. Na desni strani pa je stal mogočen gozd , bežno sem ga ošinila. V msečini se je srebno svetil. Iz nekod se je zasališ krik. Nato pa je bilo vse tiho.Ozrla sem se proti gozdu.Nekdo je prišel ven temna postava mesec ni osvetljeval njegovega obraza in izginil v temo.

Apartma je bil res fantastičen. Hiša je bila velika z rumeno fasado in velikimi okni zunaj pa je stal lep vrt. Na njem so bile posajene rože in grmovje. Prepoznala sem samo sivko. Filip se je vrnil iz hiše, ki je stala za vogalom. Na obrazu mu je sijal ponos. Z ključi v svoji roki je začel žvenketati. »No tako dobili smo ključe« se je veselo oglasil . » In kako boš plačal?« je z zanimanjem vprašal Anže. »Dal sem vaše osebne izkaznice. Na koncu pa bomo plačali. »Dobro banda uredite se dam vam eno uro časa potem pa sledi zajtrk » je čemerno dodal Kristjan. »Pa saj si samo dve leti starejši a nas lahko prosim začneš obravnavati kot sebi enakega« se je pritožil Samo. »Nekdo more biti vodja!« je dejala Zala . Anže je prhnil z roke in zarenčal skozi stisjene zobe. »A lahko zdaj prosim gremo« je dejal Miha in pogledl Filipa čeprav ni pričakoval odgovora. Filip je odprl vrata bele , lesene ograje in odhitel do vhodnih vrat. Ker sem bila zadnja sem se ozrla ,da bi si ogledala okolico na desni strani je stal gozd. Naravnost pa se je bohotil travnik velik približno pedeset metrov na sredini pa je stalo ogromno drevo. Na desni strani pa je bila pot ,ki je vodila do morja. Prestopila sem prag. Stopila sem na rdečo preprogo ki je povezovala hodnik. Ob kotu je stala lepo izrezljana omara . Na steni pa je viselo ogledalo. Na tleh zaraven omare pa so že ležali povsod razmetani čevlji zeške bande. Prva vrata je bila jedilnica bila je lepe turkizna barve. Na sredini pa je stala bela miza na njej pa turkizna vaza. Zavese v stilu bele barve ,čigava koli je že bila hiša je imel smisel za modo. Obrnila sem se naslednja soba je bial kopalnica. Bila je temno vijolične barve z tušem in kopalno kadjo,straniščno školko in umivalnikom stekla sem do njega odprla pipo in si umila obraz osvažitev mi je rez prijala. Na koncu hodnika so stale stopnice lesene z ograjo. Povzpela sem se po njih in zagledala pet vrat. Odprla sem prva na levi in zagledala Jakoba ,ki je v spodnjicah poplesoval po sobi. Zraven pa so bili Filip, Kristjan in Simon, ki so se zazrli vame. »Ups« sem bleknila in zaprla vrata. Zaslišala sem smeh. »Prva vrata na desni« je nekdo zaklical za mano. »Okej hvala« sem izjavila in odprla vrata. Obdala me je jutranja svetloba. Soba je bila prebarvana na rumeno. V njej so bile štiri postelje. V njej sto bile Nina, Ula in Jana. Vseh skupaj nas je bilo štirinajst sedem punc in sedem fantov. V drugi dekliški sobi pa so bile tri Lea, Andreja in Zala. Jana in Ula sta se ravno pogovarjale o telefonih. » Pa če ti rečem da je zdaj ta nov« je jezno dejala Jana. »Ne to sploh ni res« in tako dalje.Nina je priplesala k meni bila je zelo suha skoraj presuha. »Tale je tvoja in pokazala posteljo ob steni. Odšle sem do svoje lesene postalje.Bila je rdeče batve in svilena.Z roko sem se je dotaknila nato pa vprašala. » Mislite,da je postelnina čista?« »Morala bi biti« mi je odgovorila Jana. Sprehodila sem se do edine omare in svoje stvari in oblačila položila vanjo. Sprehodila sem se do balkonskih vrat,ki so jih krasile rumene svilnate zavese.Na balkonu je bila miza in pet zložlivih stolov.Balkon je bila na moje presenečenje velik prekrit z rumenimi ploščicami.Pridružil sta se mi še Jana in Ula. V koritih na balkonski ograji pa so cvetele telargonije ,ki so bile rdeče barve. » Lepo je« je za mojim hrptom dejala Jana. » Ja res je, zelo je lepo« sem dejala. » Pridi gremo v kuhinjo zelo sem že lačna« je odgovorila Ula. » Jaz takoj pridem je zaklicala Nina in izginila za balkonskimi vrati.Odhitele smo iz sobe. Na hodniku je bilo temno ker tu ni bilo nobenega okna. Z roko sem postani iskala stikalo vendar nisem našla ničesar. » Res super« je dejala Jana. Odprla sem vrata naše sobe da se je videlo kje hodimo. Počasi in previdno smo se vspenjale po stopnicah. Jaz sem hodila prva vrjetno zaradi varnostnih ukrepov. Naekrat sem treščila v nekaj trdega nato pa pristala na zadnjici. Tudi Jani in Uli se je zgodilo isto. » A si lahko še bol nerodna« sem zaslišala reči Miha, ki je bil vrjetno tiasta trda reč v koga sem se zabila. »Oprrr...« nisem mogla dokončati stavka saj sem se pomaknila še za stopnjico niže. »Bruhnili smo v smeh nato pa smo zaslišali: »A bi lahko prosim zmigali svoje lene riti in prišli na zajtrk.« Še vedno smeje smo prišli na zajtrk.
Na stranišču sem si umivala zobe. Oblekla sem si kopalke. »A bi lahko še danes« je rekla Zala , ki je stala za vrati oblekla sem si svoje nove kopalke . Na njej je bila narisana ameriška zastava. » Ja izvoli« sem dejala in Zali odprla vrata. Odhitela sem ven na teraso, ki sem si jo že prej ogledala. Bila je kamnita. Tam je bila velika lesena miza in na vsaki strani dolga klop. Tam so že stali vsi razen mene in Zale.Usedla sem se na klop in si natočila kozarec limonade. » No tako« je zače Filip, imel je oblečene zelene florescentne kopalke.Igrali bomo odbojko. »Pa ne no zakaj se nebi raje odšli kopat« je zatarnal Sebastjan. Filip je ujel žogo,ki mu jo je vrgel Kristjan. » Ti boš pa prvi serviral« Sebastjan je samo prhnil. »Igrali bomo punce proti fantom je dejal Filip. »Torej si ti punca« je dejal Jan. Bruhnili smo v smeh.
09. julij 2016
u193768
u193768
Next
09. julij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg