Forum
awa
Awa= Emma
< 3sweetgirl< 3= Kate

Zazvonil je zvonec in vsi so se zapodili k naslednji uri - zgodovini, le jaz( Emma) in Kate sva se s strahom odpravljali k učilnici, ker sva prejšna dva tedna špricali. Vsedli sva se na svoja stalna mesta( skupaj seveda) in bili tiho kot miški celo uro. Učiteljica pa se je tudi vedla čisto normalno. Nato je zazvonil zvonec med blok urama in oddahnili sva si. Drugo uro sva čisto sproščeno odšli k uri in začeli klepetati, ko naju je prekinil strogi glas učiteljice: zaprite zvezke in pripravite se! Srašujem znanje prejšnih dveh tednov. In prvi dve bosta vprašani
E
E
E
E
E
Aha tukaj si - Emma
In K
K
K
K
K
K
K
K
Aha- Kate
24. marec 2012
awa
Skup bova pisale zgodbo
24. marec 2012
Pozdravljeni! Jaz sem Kate in z Emmo se nama dogaja ista krivica. Zato sva se odločile da bova tole zgodbico pisale skupaj.
To sem jaz Kate:




in to je Emma:




Ko sva učiteljico slišali izgovarjati najini imeni sva vedeli, da se nama slabo piše! Zagotovo ni bolj nesramne učiteljice za to trapasto zgodovino....po glavi nama je šel le stavek:
ZAKAJ SVA MORALI ŠPRICATI!!!!!!
Ko sva prispeli do katedra(učiteljeva miza) naju je zlobno pogledala in se privoščljivo nasmehnila. Usedli sva se vsaka na svoj stol in molili, da bova dobili pozitivno oceno.
Drugače sva z Emmo zelo inteligentni in pametni učenki s samimi peticami. Skupno nama je tudi, da obe sovraživa ocene slabše od db (3), zato sva sklenili, da če dobiva oceno zd (2) ali nzd (1) se bova ubili ali kaj podobnega, samo da naju svet ne bo več videl.
Najine misli je pregnal listek, ki ga je učiteljica porinila pred naju. Na njem je bilo šest vprašanj. Za vsako tri vprašanja. Na prvo vprašanje sem odgovarjala jaz. Bilo je nekaj v zvezi z Aleksandrom velikim in njegovimi osvajanji. Snovi od prejšnih dveh tednov seveda nisem prepisala(le kdo bi šprical in nato prepisoval snov, HALOOO???!!!!) in zato sem učiteljico le butasto gledala in že premišljevala kaj me čaka.
Tudi na naslednje dva vprašanja nisem znala odgovoriti in enako je bilo pri Emmi. Učiteljica je s tistim butastim zlobnim nasmeškom, ki ga zagotovo poznate vsi, ki ste že kdaj dobili slabo oceno, v redovalnico napisala VELIKO DEBELO GROZEČO oceno CVEK!




Obe sva se delali močne, a v grlu sva čutili enako velik debel in grozeč cmok, kot je bila velika debela in grozeča ocena v redovalnici, ki je kar čakala, da jo vidijo jezni obrazi najinih staršev. Ko sva bili midve vprašani je kar na lepem nehala spraševati. Že na začetku sva vedeli, da se nama bo maščevala.
28. marec 2012
u70330
u70330
NEXT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
28. marec 2012
u79562
u79562
next
28. marec 2012
next
28. marec 2012
u69548
u69548
next
28. marec 2012
next!!! obvezno
28. marec 2012
neeeeeeext
29. marec 2012
u73295
u73295
next
29. marec 2012
Odzvonilo je konec pouka. Na vrsti je bila naslednja misija:
MISIJA STARŠEM POVEDATI ZA ZELO SLABO OCENO!
Kar se nama je z Emmo zdelo nemogoče. Ko sva na avtobusni postaji čakali na avtobus, sva se spomnili, da sva nekaj obljubili, in sicer, da se v primeru, če dobiva slabo oceno ubijeva. Ker se nama je to tokrat zdelo malo preveč kruto(pred nama je še več kot polovico življenja in vsaka bi rada imela svojo družinico) sva se odločili, da pobegneva.
Ne mojih in ne njenih staršev še ni bilo doma, zato sva, takoj ko sva prispeli domov, začeli pakirati najnujnejše stvari:
--->oblačila za nekaj dni
--->hrano in pijačo za nekaj dni
--->hladilno torbo, v katero sva spravili hrano.
--->užigalnik
--->blok in pisala
--->šotor
--->spalke
--->mp4,iPhode,iPad....(za preganjanje dolgčasa, ki ga bo zagotovo veliko)
--->knjige, revije
--->deke, kovtre, vzglavnike...
---->ključe od hiše

Točno ob 16.00 sva se dobili pred poljem.Najine prestrašene oči so pogledale proti gozdu in kaj so zagledale?



Temo, strah, grozne divje živali, grozljiva temna drevesa, ki se počasi,a vztrajno gibljejo sem ter tja...skratka vse je bilo neudobno, temačno in grozljivo. Čisto nič ni bilo podobno toplemu, prijetnemu domu, polnemu ljubezni, topline in sreče.
Ker je bilo oblačno, je vse izgledalo še dvakrat bolj grozno.
Bila je najina zadnja priložnost, da se odločiva ali sva sposobni takega pobega. Seveda sva se zavedali posledic in v najinih glavah so se prikazali prizori, kako naju išče cela vas, kako naju kliče policija in nazadnje so se nama prikazali otožni obrazi najinih staršev, ki nimajo več solz, da bi lahko jokali za nama.




Kar stisnilo naju je pri srcu, a ker sva bili po naravi trmasti, sva se odločili, da se ne bova predali že na začetku. Pot sva nadaljevali proti gozdu. Čez nekaj časa sva prispeli do ozke gozdne poti. Za najinim hrbtom je že nekaj časa strašil gozd, pred nama pa se je razprostiralo svetlo polje. Noge so naju že tako bolele, da sva hitro postavili šotor, nabrali nekaj vej in zakurili taborni ogenj. Pojedli sva večerjo in opazovali prečudovit sončni zahod.



Kmalu je sonce potonilo za drevesi in začele so se nočne more.
30. marec 2012
u79562
u79562
next
30. marec 2012
next!
30. marec 2012
lahko berete tudi to:
http://www.igre123.com/forum/tema/ljubezen-in-podobne-stvari/30676/ - moja zgodbica
30. marec 2012
ali to:
http://www.igre123.com/forum/tema/omegle-talk-to-strangers/29769/ - to zgodbico je pa pisala awa
30. marec 2012
u69548
u69548
next
30. marec 2012
next
30. marec 2012
neext
30. marec 2012
u39129
u39129
next
31. marec 2012
awa
jst zele ne morm pisat tko da kr ti piš a prou?
31. marec 2012
Hey :3 bi lahko prebrala še mojo zgodbo? / upam da ti bo ušeč :] .. --> https://www.igre123.com/forum/tema/dreams-or-really-life/31601/
PS: nadaljuuuuj
31. marec 2012
awa: zmenjeno
01. april 2012
S Emmo sva se zbasali v velike tople spalne vreče, se prijeli za roko in molili, da se bova zjutraj zbudili živi in zdravi.



Klepetali sva dolgo v noč, saj naju je morila popolna tišina, ki je vladala v gozdu. Le na vsake toliko se je slišala kakšna kuna, ki se je plazila mimo šotora, sove so se oglašale in drevesa so šumela. bilo je zelo strašno. Jaz sem že po naravi bolj plašna in me je bilo zato še bolj strah. Ker je Emma vedela, da bom dolgo ostala budna in, da bom pazila šotor in njo(kot ponavadi) se je brez skrbi stisnila k meni in zaspala. Ponoči so se oglašali razni zvoki in včasih se mi je zdelo, da nekdo hoče udreti v šotor. Vsa preplašena sem trepljala Emmo po hrbtu, jo suvala v nogo, ji zatiskala nos, jo žgečkala...počela sem vse, samo da bi se zbudila in me pomirila. Njen odziv je bil le glasno smrčanje.
Bila sem že tako utrujena in oči so mi že kar lezle skupaj, a nisem in nisem si upala zaspati. Le kdo (razen Emme seveda) bi si upal zaspati sredi gozda v navadnem tankem šotoru??!!
Končno sem dočakala jutro. Potihoma sem se splazila iz šotora in opazovala, kako se je na nebu pokazalo sonce.



Vredno je bilo pobegniti. Prvič v življenju me ni zbudil nadležen glas budilke, prvič v življenju sem videla, kako lep je ta naš svet in prvič sem slišala kaj vse se dogaja ponoči v gozdu. Najboljša stvar pa je, da sem PREŽIVELA!!
Ob misli na to sem se kar nasmehnila. Za menoj je nekaj zašumelo. Obrnila sem se in zagledala kako Emma leze iz šotora. Pogledali sva se in se nasmehnili. Zdaj pa sem bila na vrsti jaz. Emma je pazila šotor, jaz pa sem si odpočila.
Zbudilo me je nekaj toplega in mokrega. Previdno sem odprla oči in nad seboj zagledala.......
01. april 2012
Neeeeeeeeeeeeeext
02. april 2012
awa
nextt
02. april 2012
next
02. april 2012
u69548
u69548
next
02. april 2012
next
02. april 2012
next
02. april 2012



ja, bil je kužek in to še mladiček! Lahko sem čutila, kako se me dotika s svojim mrzlim, mokrim smrčkom. Vzela sem ga v naročje in pred šotorom sem zagledala Emmo. Veselo se mi je nasmehnila in dejala: '' Zdaj imava novega člana najine odprave!''
Odvrnila sem ji: '' kje pa bova našli hrano zanj? Kje bo spal? Kaj pa če bo pogrešal svojega pravega lastnika? Sicer pa, kdo sploh je njegov lastnik?''
Emma pa je mirno rekla meni nazaj: '' ne skrbi. Bova že. Zakaj pa misliš, dqa imava kluče od hiše. Ti imaš psa in lahko si pri tebi izposodiva malo hrane.''
Jaz: '' Odlična zamisel. Vidva počakajta tukaj, jaz pa bom odšla po hrano.''

Vzela sem ključe, se obula in odšla proti domu. Starši so bili tako ali tako v službi, starejši brat pa je delal v sosednji vasi. Ni se mi bilo treba bati, da bi me kdo zasačil. Skoraj sem že prišla iz gozda in naenkrat sem pred našo hišo zagledala celo patruljo policajev. Tam so bili tudi moji starši in brat ter vsi ostali vaščani. Hitro sem stekla nazaj. Po tej stezici, aha, nato zavijem levo....čakaj...ali pa tudi desno??!!!
Ja itaq! Zdaj sem se pa še izgubila.
Videla nisem čisto nič razen drevesa. Temna, neprijetna drevesa. Spomnila sem se, da imam v žepu telefon. Vtipkala sem Emmino številko in klicala..................................


05. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg