Forum
u58232
u58232
naslov : ČUSTVA ŽIVLJENJA.

zgodba : Moje življenje je popolno.Vsekakor pa imam najboljšega fanta na svetu.Pomeni mi največ,tako kot moja najboljša prijateljica Kaja.Skupaj vse sprestali vse hudo in vse lahko,kar je zahtevalo najino prijateljstvo.Ampak nekega dne,se je vse začelo v šoli..
V razred je stopil ravnatelj.Brez pozdrava je porinil nekega fanta v razred in ga postavil pred mojo klop.'' veliko sreče. '' je rekel in samo odšel.
Vse klopi so bile polne.. moj fant je sedel z njegovim najboljšim prijateljem,moja najboljša prijateljica pa je sedela z največjo važičko. In seveda,učiteljica je novega fanta posadila kar k meni.Rahlo sem zardela in ga pogledala,ter mu podarila nasmešek.Ampak s tem se je začelo le spoznavanje.. kasneje je postal najpopularnejši fant na naši šoli.Vse punce so se slinile za njim in ga hotele vsaj enkrat objem.Bil je kot prava zvezda.Prava zvezda ,ki je sedela z mano. Nemorem verjeti..
Zaradi njega sem zgudila stike z našo mati Zemljo,ter bila na čisto v svojem svetu zmešnjave.Niti doma se nisem mogla sprostiti.. zato sem imela ves čas težave z mlajšo sestro : '' heej. zbudi se,stiki z nami,stiki z .. '' je cel čas žvižgala..Ampak nasljednji dan ji je žvižganje čisto minilo..
Vsatala sem vsa neprebujena,izmučena in žalostna.. To je že tipičen znak za slab dan.V šoli pa se vse preobrne,in mi nekaj s tem dokaže,da zmorem :
'' ti mu boš pomagala pri matematiki. brez ugovorov.! '' mi je zabrusila učiteljica.Sledila sem njenemu prstu,ki je šel naravnost k njemu.
Tako sem ga vedno znova srečevala in se vedno bolj zaljubljala vanj.Vsako uro sva se zbliževala.. in naenkrat se je zgodilo ..poljubil me je. Ampak kako to razložiti mojemu fantu.? za katerega se odločiti.? težko bo.. Mogoče pa bo boljše če se raje naspim..
Zjutraj pa me je čakal naporen dan.. sporočiti : '' heej.konec bo. '' sem mu prisedla pri malici.. '' aha,razumem. '' je odgovoril,in to tako razumevajoče..Uspelo mi je.! Do zdaj..dokler se mi ni obrnilo narobe..
Moj novi fant,se je začel dobivat z drugo in me je prevaral. Oh,kako sovražim ga,sem si mislila. Naslednjič pri učni uri..
'' zakaj si to storil.? veš,to boli.! '' sem mu rekla.
'' pač,ljubica,ni vse večno.! '' je odgovoril. Zaradi njegove neumnosti,sem ga počila.Odšla sem z zvezki in v dežju. Mogoče pa sem se vseeno narobe odločila na začetku.? mar je bil on ta pravi.? tega nebom nikoli več izvedela ...

~ prvič sm pri takšnem tekmovanju,tko da mi ne gre dobro ~.~
23. avgust 2011
Mati narava

Tako je. Jaz sem mati narava. Jaz sem ustvarila cel svet, ampak ste si ga nemarni ljudje povsem prisvojili. Ste mogoče kdaj pomislili, da na drevesu, ki ste ga podrli živi družina veveric ali ptic? Da je to njihov dom in da ste jih pravkar naredili brezdomce ali jih celo ubili? Obnašate se kot, da je vse vaše. Že res, da se najdejo tudi ljudje, ki bi mi radi pomagali. A kaj ko jih je toliko kot je usmiljenja v sestradenem levu. Ampak dovolj z karanjam. Moja zgodba se je v resnici začela daleč daleč preden si se rodil/a. Resnično daleč nazaj, ko sem na zemlji ustvarila prvo celico. Spomnim se kot je bilo včeraj. Prav raznežiš se, ko pomisliš kako nedolžno je bilo takrat življenje. Spremljala sem kako je iz te celice natsla nova in spet nova. Potem pa se je naenkrat pojavil majhni rakec. Nič večji kot zrno koruze a bil je večceličar, kar je pomenilo, da dobro opravljam delo. Tako se je razvila več vrst. A tukaj nisem, da bi vam predavala o biologiji. Ne tukaj sem, ker bi vam rada povedala kako me je bog Zevs zaprl v telo dekleta Desiree. V tem telesu sem že 2000 let. Moja naloga je, da svet spremenim spet v tako nedolžnost, kot je bil nekoč. Da bo poln življenja, petja ptic in ne betona in črnega dima.
"Poglej to! Saj znoriš!" sem se razburila, ko sva bila z mojim prijateljem Thimothyem na sprehodu po mesto. Ravno sem namreč zagledala tovarno plastike iz katere se je valil velik oblak črnega, smrdečega dima. "Veš, koliko živali lahko to zastrupi?" sem še kar norela in mahala z rokami okoli sebe, da so me vsi ostali pešci čudno gledali. "Pomiri se že no." me je napol v smehu miril Thim(kratko za Thimothy). Vsi prijatelji so me imeli malo za zmešano, ko sem tako norela glede okoljevarstva. Ko bi le vedeli. "Pa saj niso normalni!" sem zakričala, ko sem zagledala nekega mulca metati papirčke od čokoladic po tleh. "Mali, poberi to ali pa ti ga nekam zataknem!" sem kričala za njim. Zamrmrala sem si nekaj kletvic in pobrala papirčke in jih vrgla v koš za papir. Thim se je zdaj že dobesedno metal po tleh od smeha. Ponarejeno sem se mu zahahljala in zavila z očmi.
Imam težko nalogo in vem, da bo trajala zelo dolgo časa. Preden se bo vsak človek na zemlji zamislil in spoznal, da se ne vrti vse okoli denarja. Zame je pomaganje ptici z zljomljenim krilom vredno miljon evrov pa tudi če jo odpelješ k veterinarju. Ptici rešiš življenje, ki je prav tako pomembno kot moje in tvoje. Ljudje morajo razumeti, da je narava njihov dom in ne betonska stavba v kateri se mrcvarijo pred televizijo. Ne. Drevo je okno, ki nam daja zrak. Trava je postelja, ki nas zaziba v spanec. Nebo pa je odeja, ki poskrbi da nam je udobno, kjerkoli že smo.
Mau ekološkega osveščanja v teh cajtih
23. avgust 2011
omajgosh o:
fuul dobre zgodbe! (:

----------------------------------

¤ = naredla

snoopy123
Someone.98*
I'M CRAZY
Chiquitita ¤
Piaa.7
nejah.gomez ¤
νiѕiση
špelcooo
boy of dream
gaja< 3 (ma opravičeno od petindvajsetega do osemindvajsetega xĐ )

---------------------------------------------------------

(:
23. avgust 2011
u58326
u58326
Skrivnostni Jaka
Živijo sem Jaka Gordan. Ravno kar sem se preselil v London in že se punce mečejo za mano. Star sem osemnajst let.
Odpravil sm se v mesto k jessie jay kr je rabla nek cd od mene.Ko sm prišu k njej je pisala besedilo who you are. Pokazala mi je tut besedilo abracadabra.
Jassie jay : Jaka bi ti šou z mano,Hilary in Alexom v kino.
Jaka : Itak. Sam kdaj in kako.
Jassie jay : Ja pote bomo prišli z limozino in to v sredo.Je to uredu?
Jaka: Ok. Se vidimo v sredo.
Z taksijem se odpeljem nazaj domov. Ko pridem domov me pokliče Valentina. In me upraša ali sem pripravljen pomagati na njeni modni reviji soboto. Rečem ne kr me to ne zanima.
Sreda
Ob šetih zvečer me pred blokom čaka limuzina. Jassie mi pomaha takoj vzamem denarnico si ogrnem svoj plašč.Ko pritrčrm mi Alex odpre vrata.Pridružim se Jessie in ostalim. V limu zini Alex gre kupit karte mi trije med tem čakamo.
Hilary: Hej jaka bi ti peu z mano in jessie?
Jaka: Itak. Kdaj naj bi to izvedli?
Jassie jay: V soboto.
Jaka:Komi čakam!
Alex se vrne z kartami. Gremo v kino oni plačajo vese(sm bil kr presenečen).Po koncu filma Alex gre domov. Jassie,Hilary in jaz pa ostanemo in pišemo besedilo. Ko pridemo pred moj blok me Jessie povabi v njeno hišo kejer prespim Hilary pa iztopi in sezahvali za zabavo.
Sobota
Z jessie prideva v studio kjer naju že čaka Hilary. Vstopimo damo slušalke na ušesa in začnemo peti. Ko končamo me hilary in Jessie pohavlita. Zahvalim se jima. Naročim taksi in se odpravim domov. Ko pridem domov me na you tubu čaka eno veliko presenečenje predvajali so našo pesem jupii!
Tako se je vse začelo nekaj časa sem še pel z jessie in hilary potem sm pa kr sam pohvalili sta me tako se življenje slave začelo.
4 leta potem
Valentina: Jaka ali lahko otroka pelješ v živalski vrt.
Jaka: Kaj pa ti?
Valentina: po opravkih saj veš hrana pa pripomočki za zabavo. Tako se je Jaka živel do konca svojih dni z ljubeznijo ali z svojimi prijatelji in družino
konec
23. avgust 2011
u58326
u58326
je ok
23. avgust 2011
u36875
u36875
Sem mati dveh otrok, na obrazu imam, kljub vsem najboljšim preparatom in kremam s kaviarjem, ki naj bi mi zagotavljale mladosten videz, so na mojem obrazu prve poteze starosti. Ja, tako je, ko se bližaš štiridesetim se začne starati vsaka slika. In tako se je zgodilo meni, pred ogledalom je stala ženska, brez življenja, brez kril, ostali so ji le podočnjaki in monotona Ekremova pesem „Kuča, poso“. Tako je videti vsak dan - služba in družina. Potem pa pride nekega dne, na poti iz službe, ko sem šla na bančno okence plačati mesečne položnice, zmenek z usodo. Je to mogoče, da na drugi strani neprebojnega stekla, skozi katerega vseeno vre njegova energija in iskre sedi on. Nerodno mi je priznati, star je okoli 23 let, a bilo je, kot da bi me zadela strela. Stala sem sredi poslovalnice kot vkopana, okoli mene je bila nenavadna svetloba, noge so se mi tresle in glas, ah glasu ni bilo. „Gospa, na vrsti ste,“ zaslišim njegov glas in zdi se mi, kot da ga poznam že sto let in je to del pravljice, ki sem jo brala kot majhno dekletce. „Oprostite,“ se hitim opravičevati: „Naporen dan sem imela v službi in sem se malo zamislila.“ Nasmehnil se je in zagledala sem kristalno bele zobe brez napke in misli so mi zopet odpotovale, „zberi se, zberi, saj so samo zobje, ampak, joj, tako lepi zobje.“ „Kaj boste storili,“ me je še vprašal in potem so bile sekunde, morda minute, ki se jih ne spomnim dobro, pobrala sem papirje od transakcij in odšla, kolikor hitro se je dalo.
Šele doma sem se zavedla, kaj se je pravzaprav zgodilo, in kako neumno sem se obnašala, kot kakšna najstnica. Ko sem na štedilnik postavila prvi lonec, da bo krompir skuhan, sem začela urejati odrezke s položnic. In še en šok: „Dodaj me na FB. Jernej,“ je pisalo na enem izmed njih in zopet so se mi zavrtela tla, v tistem pa pristopi mož in me poljubi na čelo. Panično začnem mečkati sumljivi listek, ki je bil kriv za nelagodje ob možu, pospravim ga v žep in si vzamem čas za premislek. Po tednu dni se odločim, da si bom ustvarila Facebook profil in ga dodala, tako je ko si starejši, ne uporabljaš iste tehnologije kot mladi. Hitro sem se naučila igranja s FB aplikacijami in osvojila pogovorno okno, ki mi je začel krajšati trenutke v službi. Z Jernejem sva klepetala in tako so minevali dnevi, mene pa je vsak dan bolj vleklo k njemu. Ko me ni kliknil sem bila slabe volje, pogrešala sem ga, pogrešala sem fanta, ki sem ga le enkrat videla na bančnem okencu, a se mi je tako globoko usidral v srce. Jernej je naredil korak naprej in mi nekega večera napisa: „Imaš čas jutri?“ Odgovorila sem, da imam. „No super, se dobiva na pijači na gradu,“ je bil brez pogajanja kratek. Nisem ga mogla zavrniti, a preplavil me je strah, dilema, strah pred sabo.
Po celodnevnem urejanju za pijačo s prijateljicami, tako sem vsaj rekla doma, sem se odpravila na grad. Čakal me je, saj sem zamujala, kot vedno. Prisedla sem in ob srkanju rdečega vina sem pozabila na čas, bilo je magično, dobila sem krila, tista, ki sem jih zgubila. „Kako tople roke imaš,“ je rekel ob dotiku, v moji glavi pa tisti preblisk in spomin na srednjo šolo, ko so nas fantje zapeljevali na najbolj klišejski način, in točno to je naredil on. A kaj, ko je pasalo, dotik njegove roke je pospešil moj utrip in vsak delček klišejskega dvorjenja je bil tako zaželen. Ponudil mi je tisto, kar že deset let pogrešam v zakonu, turbolenco v trebuhu. In privolila sem, sprejela sem igro dveh odraslih, ki sta se preselila v najstniška leta in po prvih nežnih dotikih je sledil poljub. Poln premierne živčnosti, a na koncu sladek in prerasel je v pravo strast, ki sem jo tako težko brzdala in vsa resničnost o možu ter najinih dveh otrokih se je zdela tako oddaljena, tako neresnična, kot da sem čakala ta trenutek vrsto let. V strahu pred svojo neustavljivo željo po strasti sem kmalu odšla, obljubila sem, da se bova še videlas,a globoko v sebi sem vedela, da tega ne smem.
Doma me je mož poljubil tako nežno, kot da bi čutil, da sem nekaj storila. Zato sem se hitro umaknila v samoto, tja kamor grem najraje sama – tečt. Zbistri mi misli, ohladi čustva in ko sem pretekla deset kilometrov, so se mi orosile oči. Od obupa, zaradi svojega dejanja in grozovite resnice, da mojega bankirja ne uspem izbrisati iz glave. Da je v srcu pustil skoraj nevidno rano, tisto skelečo rano, ki je najbolj površinska, a pritisne na vse živdčne končiče bolečine, a naredil me je tako srečno. Pogledam v nebo in si skoraj neslišno šepetam: „eSkoraj nikoli te nič ne prosim, a danes te potrebujem. Pomagaj mi, da ga pozabim,“ izustim svoje besede, in kot da me je poslušal se na nebu utrne utrinek, ki me dokončno spravi v jok.
Grešila sem, a bila sem srečna!
23. avgust 2011
"Elena! takoj pridi dol!" je zavpila moja tečna mama, ko sem v sredo zvečer vadila balet. "pa kaj je spet?!" sem jezno vprašala in odhitela po stopnicah. ko sem vstopila v kuhinjo sem zavohala alkohol. "pa ne že spet." sem pomislila in vrgla prazno steklenico viskija v koš.
potem pa sem zagledala svojo vinjejno mamo, ki je še komaj stala na nogah. "kako lahko to počneš?" sem jezno vprašala. "kaj pa Jimy, star je sedem let, ne zasluži si tega!" sem zavpila in pokazala na steklenico, ki jo je držala v roki. sama sem bila vsega tega že navajena, a Jimy- moj brat- je bil tisti, ki ni imel pojma kaj se dogaja v tej hiši.
"ne sitnari, kod da si ti kaj bolša. piflarka!" je siknila in vrgla steklenico po tleh. nisem je mogla gledati takšne, zato sem v solzah stekla v sobo. tam sem odprla okno in zlezla ven. odpravila sem se v park.
"zakaj se mi to dogaja?" sem se spraševala, ko sem se sprehajala med drevesi in majhnimi ribniki. potem pa sem zaslišala korake. vsa objokana sem se prestrašeno obrnila in živčno pogledovala od enega do drugega drevesa.
izza hrasta se je nenadoma pojavila visoka postava. približevala se mi je in končno sem zagledala njegov obraz. čudovite blond lase in modre oči. bil je podobne starosti kot jaz.
"je kaj narobe?" je vprašal in se mi še bolj približal. "emm...ne." sem zmedeno odgovorila, saj nisem imela namena govoriti s tujcem o mojih problemih, pa tudi če je bil še tako lep in čudovit. "saj mi lahko zaupaš." je dejal in se mi nasmehnil. "moram iti." sem zamrmrala, saj sem bila vseeno raje doma, kot pa tukaj v temi z nekim tujcem, ki je lahko v resnici kakšen norec.
le s težavo sem splezala na streho in v mojo sobo. a tisto kar me je čakalo je bilo še težje. v moji sobi je čakala, sedaj že nekoliko bolj prisebna mama. "kje si bila?" je jezno vprašala in s peto tolkla v tla. "nikjer." sem tiho rekla in se usedla na posteljo, sedaj pa sem bila prepričana, da bi bilo bolje ostati v parku.
"ne bom še enkrat spraševala." je zavpila in udarila v ogledalo, ki sem ga uporabljala pri baletu. razbilo se je.
"imela boš sedem let nesreče." sem siknila in pokazala na razbito steklo. "utihni! in do jutri se spomni kje si bila, če ne ti trda prede." je zakričala in zaloputnila z vrati. bilo mi je popolnoma vseeno kaj si misli in zakaj kriči. hotela sem le, da bi se spremenila, da bi bila takšna kot vse druge mame. kmalu sem potonila v globok spanec.
"si v redu?" me je naslednje jutro vprašala Sydney- moja najboljša prijateljica. ona je bila edina, ki sem ji popolnoma zaupala in edina, ki je vedela kaj se dogaja doma.
"pa saj veš." sem zamrmrala in se usedla v svojo klop, saj je zazvonilo. v učilnico sta vstopila učitelj in omg...tisti fant iz parka. takoj me je opazil, jaz pa bi se najraje pogreznila v zemljo. in, da ne bi moglo biti huje, ga je učitelj posadil poleg mene.
"živjo." je šepnil in se mi nasmehnil. "nehaj." sem siknila nazaj. "ne bodi tako zagrenjena." je v smehu dejal in na mizo dal zvezek in učbenik. "saj nisem, samo učitelj te bo ubil če bo videl, da govoriš." sem šepnila in opazovala njegove popolne modre oči. "tebe pa ne bo?" je vprašal in se naslonil na stol. nič več nisem rekla, saj sem imela za sedaj že dovolj težav.
"v petek zvečer je zabava, greš?" je vprašal Dan- tako mu je ime- naslednje jutro. "nisem povabljena." sem tiho rekla, da me ne bi nihče slišal in se začel delati norca iz mene. "sedaj se, z mano greš." je veselo rekel in mi dal list papirja na katerem je pisal naslov. "tukaj bo zabava. ob osmih bom prišel do tebe."
bila sem v sedmih nebesih, vse je bilo tako popolno, a vedela sem, da me bo mama ubila, če bo izvedela, da grem na zabavo. bilo mi je vseeno, končno se je nekdo zmenil zame in to v dobrem smislu.
v petek popoldan sem živčno iskala kakšno ljubko obleko, ki je v moji omari ni bilo. "ta bo prava." sem vzkliknila in jo pokazala Sydney. "popolna boš." se je zahihitala in mi v roke potisnila 20 euorv. "vem, da nimaš veliko denarja." "hvala." sem dejala in odhitela do blagajne.
pet do osmih se je pred našo hišo pojavil avto. potrobil je. "o ne!" sem šepnila in upala, da mama ni slišala. "kaj je to?" je vprašala in pokazala na Dana. "imaš fanta?" je zakričala in mu pred nosom zaprla vrata. že se je obrnila in prav tako sem se jaz. že sem bila na poti v sobo, ko je mama stopila pred mene in me klafutila.
nič mi ni bilo jasno. Dan je nenadoma vstopil v hišo, me pograbil za roko in odpeljal do avta. "kaj se dogaja?!" je zmedeno vprašal, medtem ko je iskal ključe. "emm...dolga zgodba." sem rekla in se pripasala. med vožnjo sem mu vse razložila.
"k meni se bosta preselila." je odlično rekel in spet zapeljal v mojo ulico. "in to takoj zdaj." "kaj?! ne moreva je kar tako zapustiti?" sem vzkliknila. "osemnajst si stara." me je opomnil in stopil iz avta. splezala sva na streho do okna. "pohiti." je šepnil, nato pa naredil nekaj kar res nisem pričakovala. poljubil me je. počutila sem se ljubljeno in čudovito.
najin poljub mi je dal novih moči, zato sem pohitela v Jimyjevo sobo, v kovček zmetala njegove stvari in ga poslala v avto, kjer je čakal Dan. tudi sama sem naredila isto. Danova mama naju je lepo sprejela in čez nekaj mesecov dobila tudi skrbništvo nad Jimyjem.
res, da sem tisti večer zamudila svojo prvo zabavo, a z Danom sva jih obiskala še veliko. bila sva par in še zmeraj sva. vem, da še zmeraj nimam popolnega življenja, a imam super fanta in veliko prijateljic, ki mi pomagajo se prebiti skozi te čase.
je v redu?
24. avgust 2011
u49695
u49695
Wow*: obvladate, vsi super :3
-----------------------------------------
¤ = naredla

snoopy123 ¤
Someone.98*
I'M CRAZY
Chiquitita ¤
Piaa.7
nejah.gomez ¤
νiѕiση
špelcooo
boy of dream ¤
gaja< 3 (ma opravičeno od petindvajsetega do osemindvajsetega xĐ ) ¤
-------------------------
24. avgust 2011
u49695
u49695
Popravek:

-----------------------------------------
¤ = naredla
snoopy123 ¤
Someone.98*
I'M CRAZY
Chiquitita ¤
Piaa.7
nejah.gomez ¤
νiѕiση
špelcooo
boy of dream ¤
gaja< 3 (ma opravičeno od petindvajsetega do osemindvajsetega xĐ ) ¤
Someone xxx (prej sva jo pozabili napisat, oprosti)
-------------------------
24. avgust 2011
pa sej jst sm naredla, kr sem še doma
24. avgust 2011
u49695
u49695
Sej sem dala tisti znakec zraven :''D Poglej pr tvojmu imenu tm nakoncu je tole ¤.
Tko mam napisan ker sem zgori od Kaje< 3 prekopirala :3
24. avgust 2011
Carovnija

Moje zivljenje je bedno. In vem, da bo zdaj to za vas le nakladanje, vendar je to moje zivljenje in se resnicno moram nekomu zaupati.
Torej... Sem 26 letna Emily, prihajam iz Manhattna in delam v urednistvu revije The daily world, kjer skrbim za rubriko ''So res to, kar se zdijo?''. No, sem skrbela. V njej vsak teden opravljajo neko osebo, ki se pretvarja, da je nekaj, kar v resnici ni.
V meni ravnokar vre mesanica jeze in zalosti. Prejsnji teden sem namrec ostala brez sluzbe in zapustil me je moj fant Mike. Skupaj sva bila dobro leto, potem pa je prislo nekaj majhnega vmes. V resnici ni tako majhno, ampak dobro. V sluzbi zmeraj zbiramo predloge za rubriko, ki jo pisem jaz. Prejsnji teden je kar 85% glasovalo za Mika Bernesa-ja, mojega bivsega. Seveda sem vedela, da me bo zasovrazil do konca zivljenja, ce bom objavila ponizujoc clanek o njem. Tako sem torej napisala clanek o drugi kandidatki, Silvii Krenee, tisti ki je zbrala le usivih 15%, in ga poslala mojemu hudobnemu sefu. Ta me je najprej hotel kar odpustiti, vendar sem bila tako neumna, da sem mu obljubila, da bom napisala pravi clanek. Tako sem napisala dolg in sirok clanek z naslovom: Mike Bernes, pisatelj, ki ni sam napisal niti ene knjige. Vbistvu je slo za to, da ga je bilo strah, da bi napisal brezvezno knjigo, zato mu je knjige kar naprej pomagala pisati njegova nekdanja sodelavka. Zdelo se mi je, da smo to vedeli samo mi trije, vendar je ocitno vedel se nekdo drug-torej tisti, ki je to zaupal javnosti. In Mike je seveda mislil, da sem to jaz.
Tako je torej na naslovnici The daily worlda pristal moj fant. Ocitno je to izvedel zjutraj, saj opoldne, ko sem prisla iz sluzbe ni bilo ne duha ne sluha o njem. Bila sem tako jezna sama nase, da sem dala odpoved. Ne vem kaj mi je bilo. Zdaj sedim tukaj v svoji sobi na tleh, in nimam pojma kaj naj sama s sabo. Kmalu bom ostala se brez strehe nad glavo. Z Mikom sva skupaj zivela v stanovanju, za katerega je najemnino placeval on. Verjetno vam je jasno kaj zelim povedati. Zdaj je s tem konec. On se je preselil k svojemu prijatelju, mene pa je pustil na cedilu. Ze jutri pridejo novi stanovalci, jaz pa nisem spakirala se niti ene majice. Nevem zakaj, ampak imam obcutek kot da se bo zgodila carovnija in bom lahko ostala tukaj. To se mi zadnje case pogosto dogaja. Ta obcutek za carvnijo namrec. Nazadnje je bilo pred slabim mesecem, ko naj bi na obisk prisla moja mama, ki je mahnjena na cistoco. Mike je bil na nekem sluzbenem potovanju, zato sem morala sama pospraviti stanovanje. Bilo je dobesedno kot v hlevu. Potem pa me je kar naenkrat presinil ta obcutek. Zdelo se mi je, da se bo vse kar samo pospravilo. Zato sem medtem sla po nakupih. In ko sem prisla domov, sem pred vhodnimi vrati srecala mamo. Ampak ni ravno prisla. Odhajala je. Nic ni rekla, zato mi ni bilo jasno. Ko sem prisla gor, sem komaj ugotovila za kaj se gre. Vsepovsod so bila oblacila in plasticni krozniki. Prav nic se ni pospravilo. Bila sem jezna. Z mamo od takrat sploh vec ne govoriva. Mislim, saj to ni taka stvar! Ampak za mojo mamo ocitno je... Torej niti k njej ne morem iti zacasno zivet. Ojoj. Ne! Kaj pocnem? Kar naenkrat sem pograbila mojo novo torbico Gucci, vanjo vrgla denarnico, ter se z taxijem odpeljala v mesto. Joj, kako se sovrazim. Kako sem neumna! Spet je kriv ta obcutek. Ne! Ne smem tega storiti! Ne smem se kar odpeljati v mesto in nic spakirati! Ampak... V Pradi imajo razprodajo. Jaz pa potrebujem nov plasc in skornje z visoko peto! Tako sem lahkomiselno zapravila na kupe denarja in se vrnila domov. V taxiju sem razmisljala o tem, kako mocno pogresam Mika. In odlocila sem se, da ga bom, ko pridem domov poklicala in mu vse razlozila. Mike bo gotovo razumel. On je namrec edini, ki me razume. Mene in moje neumne ideje. Tako sem prispela domov. Taxist me je odlozil tocno pred vhodnimi vrati, saj je zacelo dezevati. Odsla sem po stopnicah navzgor, in ko sem odprka vrata stanovanja, nisem morala verjeti svojim ocem. Pred vrati so me cakali trije kovcki. Ocitno so bili polni, saj nikjer ni bilo niti enega kosa mojih oblacil. Ne moram vam opisati kako sem bila presenecena in vesela. Tako sem bila vesela, da se sploh nisem zavedala kaj pocnem. Poklicala sem Mika in mu povedala vse o carovniji. Seveda me je imel za bedaka in je takoj, ko sem nehala pametovati odlozil. Res sem neumna. Vendar sem vseeno vesela! Mislim ta carovnija! To je neverjetno! Takoj sem se odpravila k moji najboljsi prijareljici. Njo sem poklicala, saj mi drugega ni preostalo. In tako lahko ostanem pri njej dokler ne najdem novega stanovanja in ne dobim sluzbe. Zdaj berem neko revijo Unikat in obcudujem ta rocno narejen nakit. In ojoj. Ne ze spet! Tisti obcutek! Zdi se mi kot da bom ze jutri imela sluzbo. In res se takrat nekaj domislim. Izdelovala bom unikaten nakit! Ja! Saj ne more biti pretezko, kajne? Tskoj se odpravim v mesto, da nakupim vse potrebne stvari za izdelavo nakita.
Naslednji dan ze pridno izdelujem uhancke v obliki Hello Kitty. Tako sem ponosna nase! To pomeni, da se je ze drugic zgodila carovnija!
To je bozansko. Tako sem celo dopoldne sedela za mizo in izdelovala nakit.

CEZ EN TEDEN....
Ne boste verjeli! Moj posel cveti! V to stvar mi je uspelo zvleci se mojo prijateljico, tako nama zdaj gre hitreje! Najin nakit se prodaja celo v manjsih trgovinicah! Kaj ni to super? Pa tudi zasluzek ni slab. Dokoncno sem se ze odlocila, da bom pozabila na Mika in ostala pri prijateljici. Tudi ona se strinja. in se nekaj vam moram povedati. Ko sem ji zacela razlagati o mojih cudeznih obcutkih, me ni imela za bedaka tako ostali. Rekla je celo, da se to zsdnje case dogaja tudi njej! Koncno nekdo ki mi verjame in razume moje neumne misli. To je tako cudovito. To je zivljenje, ki sem si ga zmeraj zelela! Denar, bozanska sluzba, imam stanovanje, enkratno prijateljico, le se fanta si moram najti... haha!

upam da bo okej :Đ
sori če je kaka napakica pa k ni šumnikov.. na iPodu sm pisala to ;P
čau čau ! ;33
24. avgust 2011
Torej niti k njej ne morem iti zacasno zivet. Ojoj. Ne! Kaj pocnem? Kar naenkrat sem pograbila mojo novo torbico Gucci, vanjo vrgla denarnico, ter se z taxijem odpeljala v mesto.

ta del je malo čuden.. Tam pred ojoj bi moral biti in, pa drugii odstavek sm mislla narest.. tko da sori :Đ

me ni imela za bedaka tako ostali.
tuki sm spustla -kot- .. naj bi pisal tako KOT ostali*

no proti konccu je par napakic ampak se da vrat..
24. avgust 2011
brat* hjooj.. sorita no : P
24. avgust 2011
u58308
u58308
Zaljubljeno sem zrla proti njemu ravno ko mi je prijateljica nekaj razlagala.
»In pol, mi je ne boš verjela…« je vneto razlagala.
»Ej a me sploh poslušaš?!« me je slabovoljno pogledala, ko se nisem odzvala na najbolj napetem delu zgodbe. Namesto tega sem buljila neznano kam. Sledila je mojemu pogledu. Ko ga je zagledala, so ji usta padla skoraj do tal. Ob pogledu nanjo sem se morala zakrohotati.
»Sei ni to ta novi?« je bleknila.
»Ne sam sosed me je prišel pozdravit.« sem zavila z očmi.
»To sploh ni smešno.«
»Tačke stran od njega moj je!« sem jo obrnila proti sebi,
»Sploh maš pa že itak Sebastijana.« sem nadaljevala.
»Kaj bi on proti takemu lepotcu.« je zavzdihnila.
»Briga me, moj je!« sem jo besno premerila z očmi in odkorakala k novinčku,
»Hej, hej si nov«? sem se mu zapeljivo nasmehnila.
»Ja, ravno smo se preselili.« se je nasmehnil.
»Če hočeš ti lahka razkažem mesto pa tak.«
»OK.«
Zadovoljno sem odpeketala nazaj k frendici. Minilo je nekaj dni, preden sva se končno zmenila. Peljala sem ga po celem mestu mu razkazala vse najlepše kotičke. Čez pol leta sva bla že najboljša frenda.

»Laura, mi daš za prepisat mato?«
»Veš da.«
«Tenks ti si najboljša frendica.« se je zarežal.
Ko bi le bila kaj več, sem pomislila. Toda, saj mava še čas.

Po pouku sva se dobila. Tko kot zmeraj in sva šla. Mal po trgovincah.
Ravno sem kupila sladoled in mu ga nesla. Ko je pomahal nekomu zamano in se mu nasmehnil. Misleč da sem bila to jaz sem se mu nasmehnila nazaj, toda hip za tem je mimo mene že švignila črnolaska z dolgimi lasmi in mu dobesedno skočila v objem. Samo strmela sem. Ko sta me čez minuto poklicala h sebi sem se šele zavedla, da kod kakšna budala stojim na sredi trgovine z dvema sladoledoma v rokah. Najraje bi kar zbežala, namesto tega sem se jima približala.

»To je moja punca Hana.« mi jo je predstavil.
»Heiii.« se je nasmehnila.
»Dober dan.« sem odgovorila, v hipu sem zardela in jima ponudila sladoled.
»A ti ga ne boš?« me je začudeno vprašal, ko sem mu pa že pred pol ure težila kako zelo bi mi prijal.
»Ne.« sem odkimala z glavo.
»Itak se mi že mudi, tko da fajn se mejta…čaw.«
»Se kej slišva.« se je nasmehnil on, nato pa sem počasi odkorakala iz trgovine. Nato pa sem stekla domov, in se zaklenila v sobo. In jokala. In jokala. In jokala.

Kaj sem se naučila iz tega?

Vedno ko spoznaš novega fanta, ga vprašaj ali ima punco.




24. avgust 2011
-----------------------------------------

¤ = naredla
snoopy123 ¤
Someone.98*

I'M CRAZY
Chiquitita ¤
Piaa.7 ¤

nejah.gomez ¤
νiѕiση

špelcooo

boy of dream ¤
gaja< 3 ¤
Someone xxx ¤
-------------------------

še 4 :Đ

(:
24. avgust 2011
u36875
u36875
ahaa;D < 3333
24. avgust 2011
u47532
u47532
Odjavlam se.Sory samo ne da se mi pisat.
In ja,brez mene bo tekmovanje bolše tak ka se smejte
Adijo.
25. avgust 2011
u49695
u49695
okaj. Nič hudega, tvoja odločitev*: ♥
----------------------------------------------




Punce, mi pa kar nadaljujmo mislive, da je časa bilo zadosti, tudi poslala sem na zid & napisala mesiđ. Če je katera odsotna,torej ni doma pa ima seveda opravičen.

Prvi izziv, ki je pravzaprav bil le nekakšen vpogled v vaše pisanje, kot umetnice ste vse opravile super. Nekateri ste si izbrali drame, drugi ljubezenske prigode ipd...
S Kajo meniva, da ste vse opravile neverjetno in sve bile presenčene kako dobre zgodbe ste napisale.
Ker je prvi izziv, ker ste opravile neverjetno-dobro in ker pravzaprav ni od vas zahteval nič, nobena ne izpade. ♥
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Še razpredelnica ocenjevanja, od drugega izziva naprej :

- slovnica (3 točke) - velike začetnice, ločila, smiselne povedi. (kot v šoli xp)
- domišlija/izvirnost (5 točk) - opis okolja, da se uživijo v lik, razburljiva, ne dolgočasna zgodba.
- vsebina (2) točki - zadetek bistva naloge.[ Tudi če je le tema ali le naslov.]

To je to, izziv dobite zelo kmalu ^_^
25. avgust 2011
Hvala Komi čakam nasledn izziu : DD
25. avgust 2011
u58232
u58232
izziu!
25. avgust 2011
u58326
u58326
iziv prosm
25. avgust 2011
u49695
u49695
izziv bo najkasneje jutri (: s kajo sma se zmenili, da ga tokrat res, da ona ^_^. Upam, da bo čimprej prišla :3
25. avgust 2011
u58232
u58232
ok ok *_*
25. avgust 2011
oprostite use, za čakanje, tukaj je izziv ^^

IZZIV:





Ani lepo biti zaljubljen? Ko se ti vse na svetu zdi lepo in bi najraje objel vsakega posameznika, ki pride mimo? Zagatovo vsaj katera od vas pozna tisti lep občutek, ko se ti nasmehne in ti poletiš?
Ja, ljubezen zna biti lepa. Vendar je ljubezen lahko tudi kruta, če ti ljubljena oseba ne vrača čustev. Ali še huje: če med vama stoji neka prepreka. Če je ljubezen prepovedana.
Torej: uporabite svojo pisateljsko žilico in domišlijo in napišite zgodbo z naslovom: "PREPOVEDANA LJUBEZEN"
osnova naj bo taka: Fant in dekle, ki sta zaljubljena bi bila rada skupaj. Vendar nekaj ali nekdo njuno ljubezen ovira.

Časa imate, na pretek :Đ

Srečno! (:
25. avgust 2011
Prepovedana ljubezen

Bila je jesen 2005, ko ga je spoznala. Listje je bilo že temne rdeče barve ter se je vrtinčilu v jesenskem vetru. Med metežem listja je tekalo dekle. Abby je že pošteno zamujala v šolo. Listje se ji je zapletalo med dolge zlate lase, ko je hitela po drevoredu, ki je vodil do šole. Oblečena v temen plašč in okoli vratu ovit bež šal se je že bližala stari stavbi, okrog katere so stali spomeniki nekdanjih ravnateljev. Seveda je bila edina, ki je zamujala tako pozno, saj je ura že odbila 10 zjutraj, pouk pa se je pričel že ob 8:30. Razlog za njeno zamudo je bil...No, le kako naj rečem? Nekam neroden.
Zgodaj tistega jutra se je Abby uredila, kot se spodobi njenim najstniškim letom. Bila je zgodna zato se ji ni nikamor mudilo in je še malo posedela pred televizijo. A kaj, ko je včeraj pozno v noč pisala esej za biologijo in je bila izmučena. Zato je, ne namirno, zaspala in se zbudila uro kasneje. Takrat je pohitela v šolo.
"Abigale Thomson zamujaš." je brez, da bi jo pogledal dejal učitel. Na sebi je čutila vsaj 20 pogledov in zaslišala je tudi nekaj hahljanja. "V-vem, gospod profesor. Zaspala sem." je rekla rdečkasta v obraz. "Sedi." je brezbrižno dejal. Takrat je na vrata nekdo potkal. "Naprej." je zdolgočaseno dejal učitel. "Oprostite jaz sem Michael Heart. Novi učenec sem. Saj sem prišel prav, kajne?" je dejal. "Ja, ja. Sedi zadaj pri Abby imaš sedež." je rekel. Takrat je dobila priložnost, da mu je pogledala v oči. Nasmehnil se ji je in tudi ona bi se mu če ji nebi mišice okamenele. Ha, če ne verjamete v ljubezen na prvi pogled, tudi temu ne boste vrjeli. Abby se je zaljubila v trenutku. Vedela je. Michael je sedel zraven nje, jo pogledal, se nasmehnil in zašepetal "Živjo." Abby pa je nenamirno umeknila pogled. "Ži-živjo." je živčno dejala. Tisti dan nista več govorila. Abby je seveda redno pogledovala z njim a ga ni opazila.
Naslednji dan se je opogumila in med kosilo prisedla k njemu. "Živjo. Oprosti za včeraj." je rekla in ga pogledala. Bil je veliko bolj bled kot včeraj in oči je imel rdeče. "Si vredu?" je zaskrbljeno vprašala. "Kaj? Aja, ja seveda." je hripavo dejal. Negotovo ga je pogledala in ga čez nekaj časa vprašala:"Imaš punco?" Fant jo je presenečeno pogledal. "Ne. Mislim pa, da bi želel, da bi bila to ti." je rekel žebolj pogumno in z gladkejšim glasom. Nekaj v Abbyjinem telesu je kar poskočilo. "Ja!" je vzkliknila. "Super." je rekel in se ji poskušal nasmehniti, kar mu ni najboljše uspelo.
Tistih nekaj dni, ki sta jih preživela skupaj je bilo čarobnih. Bila sta noro zaljubljena. Toda...
"Mike-a je-je zb-il avto." je s hlišajočim glasom dejala gospa Heart. "Iz-gubil j-je spom-spomin in doktor se-se boji, d-da bo izgu-bil š-še glas." je v joku razlagala. Abby ni mogla verjeti. Svet se ji podrl. Vsa ta sreča, vsa ta toplina je v hipu izginila. Takoj je odhitela na urgenco, kjer je bil Mike ter poiskala njegovo sobo. Tako kot vse bolniške sobe je bila bela in izredno čista. Mike je ležal na postelji. Na glavi je imel krvave povoje in roko ter nogo v gipsu. "Mike!" je skoraj zakričala in stekla k njemu. Fant jo je pogledal, kot, da se je boji. Abby ga je poskušala poljubiti na lice a jo je z zdravo roko odrinil. Obrisala si je solzo in sedla na stol. Mogoče se me bo spomnil. Mora se me spomniti, si je mislila. Tam je napol v solzah sedela 3 ure a kadarkoli ga je pogledala ji je on vrnil grob pogleda ali ga umaknil.
Mike je za vedno izgubil spomin in imel težave z govorom. Abby ni nikoli več vzljubil. Abby je s strtim srcem zapustila mesto in se preselila v majhno vasico. Nikoli ni dokončala šolanja. Zarati ene nesrečne ljubezni je izgubila tudi vse drugo.

Uredu?
25. avgust 2011
supr je ^^

(:
25. avgust 2011
tenkju
25. avgust 2011
u49695
u49695
wow zakon (:

¤ = naredla
snoopy123 ¤
Someone.98*
Chiquitita ¤
Piaa.7
nejah.gomez
νiѕiση
špelcooo
boy of dream
gaja< 3
Someone xxx
-------------------------
25. avgust 2011
u49695
u49695
Oprostite prosim, zmotla sem se snoopy123 še ni nardila (: prekopirala sem pa sem pozabla njo odznačt. sorri

&

če kera hoče, bi blo fuldobr če glasuje xp

http://www.igre123.com/forum/tema/star-duel-samo-poglej/22412/

~za krajšanje dougčasa je pa že :'P < 3333333
25. avgust 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg