Forum
u75163
u75163
Kot vedno, sem prišla domov šele ob dveh, ko se je pouk končal. Hodila sem po Romarjevi ulici, kjer živim. Na Romarjevi ulici 2. Premožna bela hiša s črno streho in veliko parcelo je bila vedno v središču pozornosti. Tam jaz živim. Nimam sestre ali brata, pravzaprav sem edinka. Moja starša me prav zaradi tega razvajata in jima pomenim vse na tem svetu.
Počasi sem stopala do vhodnih vrat. "Jutri bo dobro vreme, ponekod deloma oblačno..." oči je spet pustil prižgano televizijo. To se mu pogosto dogaja. Ampak ga razumem. Zjutraj najprej vklopi televizijo, nato pa se uredi, naje in gre, televizijo pa pusti prižgano. V službo gre zgodaj, natančneje nekaj pred šesto. Vozi se približno dobro uro, začne pa ob sedmih, zato je vedno na trnih in ne zmore vsega.
Po tem, ko sem se sezula in jopico obesila na obešalnik, sem naprej ugasnila televizor. Nato pa se kot vedno napotila po stopnicah navzgor v svojo sobo. Zaklenila sem se vanjo, čeprav sem bila doma sama. Vrgla sem se na posteljo zaprla oči.
Oči pride domov ob desetih, mami pa prav tako. Na srednji šoli uči nemščino in so je z njenim razredom odpravila v Berlin. Danes ob enajstih pride nazaj.
Pa naj se predstavim. Sem Ellie, Ellie McDeniese. Stara sem 16 let, živim pa v Londonu.
Jaz :



Hitro sem odprla oči. Ne morem zaspati, čeprav sem zelo utrujena. Včeraj sem zaspala šele nekje ob polnoči, vstati pa sem morala že ob šestih.
Vklopila sem računalnik. Takoj sem šla na fb, da bi preverila, kaj je novega. Nič. Samo neka neumna darila od iger. Sovražim to. Ne vidim pointa o tem, da nekateri po cele dneve visijo na igrah.
Ampak danes sem tudi jaz bila dolgo na računalniku. Zdelo se mi je super, da starša v petek ni dolgo nazaj. Tako sem lahko bila do desetih na Internetu, brez teženja itd. Po navadi moram iti spati že ob enajstih. Upam, da bom danes lahko malo dlje gor.
Vendar me je že ob devetih premagala utrujenost. Zleknila sem se v posteljo, prelena, da bi se oblekla v pidžamo, ter začela sanjati.
*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*
no, za začetek rabim vsaj 5 nextov ;D
08. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeeext !
08. junij 2013
u127021
u127021
neeekšt
08. junij 2013
next
08. junij 2013
neeexxxxxxxxxxtttttttttttttt
08. junij 2013
Neeext.
08. junij 2013
neeeeext
08. junij 2013
u75163
u75163
Trdo sem spala. Vsak dan imam čudne sanje. Vedno enake. Bila sem na pokopališču, za mano pa je stala deklica, stara 6 let. Ko sem se ozrla nazaj, je pa izginila. Potem je bila pred mano in gledala vame. Njenega pogleda nisem ujela. Vedno se mi je izmaknila. Pri vsem tem pa mi je bilo najbolj grozno to, da so se sanje ponavljale.
Tisto noč sem se zbudila. Ura je bila okoli 4 zjutraj, da ne bi zbudila staršev, sem se tiho odplazila do kuhinje ter prižgala luč in za sabo zaprla vrata. Bila sem dehidrirana. Natočila sem si kozarec vode. Ko sem pogledala skozi okno, ki je bilo pri umivalniku pa avtov nisem videla. Tedaj me je zgrabila panika. Zakaj sem doma sama?! Pohitela sem v spalnico. Moji strahovi so se uresničili. Nekaj se jima je moralo zgoditi, saj bi vendar prišla domov. Če ne ob desetih in enajstih, pa čez uro.
Vsa panična sem pohitela v svojo sobo, zgrabila telefon in začela klicati mamo. "Umiri se, vse je v redu," sem si ves čas ponavljali v mislih, ampak mi je postalo huje, ko se mi ni oglasila ne mama in ne oče, ki sem ga poklicala po tem, ko sem pet minut klicala mamo. Ojej...Ne bom sama doma.
Ker je v sosednji hiši živela ena od mojih prijateljic, sem se odločila, da grem k njej, čeprav bom na noge pač postavila celo hišo. Čeprav sem tam včasih čepela cele dneve mi je bilo vseeno, kaj si bodo mislili njeni starši in ostali. Pa še ob štirih pridem!
Hitro sem pograbila cokle ter kar v pidžami stekla k njej. Začela sem trkati in zvoniti na vrata. "Odpri, jaz sem, Ella!" sem rekla in kričala k njeni okni, ki je bila nad vhodom. Slišala me je. Vendar me njeni starši niso. Odprla je okno in rekla, naj bom tiho. "Ellie, pšt, zdaj ti pridem odpreti vrata, zjutraj mi boš vse razložila," hitro je pritekla k meni. Brez besed sem odšla v njeno sobo, vse, kar sem rekla je bilo "haj". Ker je imela ogromno posteljo, sem se zleknila k njej in čez nekaj časa komaj zaspala. In spet srečala deklico na pokopališču.
*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*
bo še več grozote da veste :3 zdej bi pa bila zadovoljna s tremi nexti. Nextam pa jutri.
08. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeext
08. junij 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeeext + nova bralka
08. junij 2013
next
09. junij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeext , super je všeč mi je , ker je grozljivo !
09. junij 2013
u57082
u57082
Neeext.!
09. junij 2013
u127021
u127021
neeekšt
09. junij 2013
next
09. junij 2013
u75163
u75163
Sori, kr danes nisem nextala in tudi ne bom, ampak smo delal do 21.00 -.-
Juter pa bom probala nextat
P.s. mamo kmetijo pa je mal tezko dolgi next napisat... res sori vsem :<
09. junij 2013
next + nova bralka !
10. junij 2013
u75163
u75163
.
.
.
.



.
.
.
.
Ko sem deklico kot veeno pogledala, je izginila. Ampak tokrat ni. Hodila je proti meni, a jaz sem se ji umikala. Takrat sem jo bolje videla. Ne vem, če je sploh merila meter in pol, zelo je bila mala, zato mislim, da je bila stara do 8 let...ali manj. Njena koža je bila bleda in njeni dolgi črni lasje so ji zakrivali obraz. Njena obleka je bila podobna cunji, bila je umazana in raztrgana, neke sive barve. Sicer sem takoj pomislila na Samaro Morgan, ampak ne, ni bila ona...tisto je tako ali tako le film, temu pa tudi ne morem reči resničnost, saj sanjam....
Ker se deklica še kar ni ustavila, sem začela teči. Hotela sem priti iz pokopališča, ampak nisem našla vhoda. Vrtela sem se v krogu in takrat me je deklica dobila. Ni imela zenic, hočem reči, njene oči so bile blede, usta je imela krvava in nekaj mi je govorila. Razumela sem nekaj besed in si v mislih sestavila poved, ki jo je res izgovorila : "Tebe čaka hujša usoda kot tvoja starša,". Začela sem kričati nato pa...
Videla sem njen obraz. Prijateljica me je zbudila. "Chris," sem vsa panična rekla. Ja, Chris je njeno ime, ki ga prej nisem omenila. "Hvala, ker si me rešila muk," nasmehnila se je in dejala. "Kričala si v spanju. Ali si imela nočno moro?" Samo prikimala sem ter jo vprašala, koliko je ura. Pogledala je na svoj mobitel ter rekla : "6.54. Jutro je že, ampak če želiš, lahko še spiš. Jaz bom vstala," "Jaz...pa bom spala naprej. Ob pol osmih me zbudi," "Bom, sedaj se pa spočij," ješe dodala , ter zaloputnila vrata za sabo. Odšla je iz sobe.



Čeprav sem se trudila zatisniti oči, nisem morala. Preveč sem mislila na starše. Kaj se jima je zgodilo? Pogledala sem skozi okno, da bi se prepričala, da sta tam. Ampak ju ni bilo. Nato sem se začela zavedati, da tisto niso le sanje...ali kar nočna mora. Kakšna usoda ju je doletela? In kakšna bo mene? Tisoč vprašanj sem imela, a odgovorov ni bilo mogoče dobiti.
Prižgala sem televizijo. Ura je bila sedem in po TV-ju so sedaj novice. Ampak ne morem verjeti, kaj sem videla...
"...trupla so našli na cesti, ki je vodila do Romarjeve ulice. Moški in ženska sta imela hude telesne poškodbe..." In tako naprej. Stala sem odprtih ust in polovico nisem slišala. "Oba sta umrla na kraju nesreče...." Moja starša! Planila sem v jok, ko sem videla njuna avtomobila. Kako sta se lahko zaletela?! Čeprav je bila televizija še kar glasna, sem jo preglasila. K meni je prišla Chrisina mama Diana.
"Oh, Ellie, nisem videla, da si prišla. Zakaj pa...". Potem je pogledala na televizijo in tudi ona ni morala verjeti. Še kar naprej sem se drla in uspela nekaj izjaviti : "Z-Zaradi te....tega s-sem p-ri...prišla..." Tudi ona je planila v jok. Z mojo mamo sta bili dobri prijateljici. Nato je prišla Chris.
10. junij 2013
u75163
u75163
Joj ponesreč sem kliknila pošlji bom potem daljši napisala .. keri burek -.-
10. junij 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeeeext1 komi čakam, da boš pisala naprej
10. junij 2013
neeext,napeto postaaja
10. junij 2013
nexxxxxxxxxxxxxxxxxxxt hiiitrrr
10. junij 2013
u75163
u75163
Chris je samo zakričala : "SEM SLIŠALA TV. NA, TUKAJ IMAŠ ZAJ..." Ni ji uspelo povedati do konca, vse ji je padlo iz rok. Jaz pa sem samo ugasnila televizijo in zarila svojo glavo med kolena. Tako močno sem hlipala, da so me slišali v sosednji ulici. "K-K-K-A-J-Kaj?!" Samo to je uspela izjaviti Chris. Njena mama je šla iz sobe, zavila v kopalnico ter se zaklenila vanjo. "Chri-s...." "Ja, l-ljubica," mi je dejala. "S-sam-samo...teb-e...š-še im-am...." sem še uspela izjaviti in se spet začela na ves glas jokati. Objela me je. "Vse bo v redu, b-boš videla. Čas ce-li rane," je rekla. "Pazili bomo nate,"
Objeti vsa ostali dvajset minut. Meni je MALO odleglo, saj imam priteljice, ki me me bodo kar tako pustile. Aja, sem že omenila, da je Chris od mene starejša za 2 leti? Ne? No, zdaj veste, da imam starejšo prijateljico. Ona ima 20 letnega brata Harryja, ki je večino časa odsoten. Ampak se je zdaj prikazal iz nenada.
"PA KAJ MI KRIČITE, SPATI HOČEM," je zakričal na Chris, mame pa ni videl. Ko je zagledal mene je v obraz postal kot kuhan rak. Mamo je samo slišal. Tudi ona je vsa hlipala in kar ni morala verjeti, da je izgubila 2 dobra prijatelja.
"Aja, oprosti, nisem vedel da...si....tukaj. Kaj je narobe?" "Harry..." je začela govoriti Chris, jaz pa sem se spet začela jokati. "Njeni s-starši..." ko je videl, kako težko nam je, je vedel, da je nekaj hudo narobe. "So...mrtvi,". Nato je sledilo nekaj minut tišine. Harry je imel čisto rdeče oči. Tudi on se je dobro razumel z njimi. S komaj treznim glasom je rekel samo : "Moje sožalje," in šel nazaj v svojo sobo ter se tja zaklenil.
"Veš," sem kar naenkrat postala močna. Sicer so mi solze še tekle in se niso ustavile, sem pa zato nehala s hlipanjem, kar mi je omogočilo, da spregovorim. "Starši so mi pomenili veliko....ampak za njimi je mislim dolgo žalovati. Prav imaš, č-as celi rane. Saj lahko živim pri vas?" Chris se mi je nasmehnila, ter me objela. "Seveda, zakaj sploh sprašuješ! Skupaj bomo ustvarili novo življenje zate!"



Tedaj sem se počutila srečnejšo. Ko je omenila besedo 'skupaj', se mi je na obrazu pokazal nasmešek. Tega še sama nisem pričakovala. Zakaj za vraga se smejim? Starša sta mi umrla v prometni nesreči, jaz pa takole 'žalujem'? Ampak še Chris ne ve tega, kaj čutim do njenega brata. Do Harryja Samsunga. Ja, pišejo se Samsung. Harryjev vzdevek je Samsung. Chris pa nekateri kličejo kar Sammy....
Sicer pa, zakaj govorim o vzdevkih? V sobo je planila njena mama. "P-P-un-punci..." zgleda, da se še zdaj ni umirila. Pogled nanjo je bil grozljiv in me je spet preplavila žalost in najraje bi umrla. "Jutri ob 16.30....je....pog-r-pogreb....ob-obd-obdukcijo so že...naredili." ko je omenila vse te besede sem spet planila v jok. Ampak me je tolažilo to, da vsi umrejo enkrat. Tudi onadva bosta enkrat izgubila starše. Jaz sem jih pač hitreje. Ampak še vedno imam 'družino', katere člana sta tudi moja najboljša prijateljica, ki mi v hudem in slabem stoji ob strani, in moja simpatija, Harry, s katerem se zaradi tega, ker vedno, ko ga vidim, zardim, ne družim preveč, ampak to še ne pomeni, da nisva prijatelja.
"Ali me lahko ... p-p-rosi-prosim, pusti-ta samo?" Sem še uspela reči in se komaj zadržala, da ne bi spet planila v jok. Chris in njena mama sta se takoj pobrali iz sobe in za samo zaprli vrata. Vstala sem, letela do vrat ter se zaklenila v njeno sobo. Vrgla sem se nazaj na posteljo, glavo zarila v blazino ter se prepustila solzam. Občutek za čas sem popolnoma izgubila....


10. junij 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeeeeeext! so sad
10. junij 2013
u75163
u75163
No, samo da zdej povem ... jutri mene ne bo nevem kok dolgo na tabllci in morda ne bom nextala. Potem pa negrem v solo k mamo neke sportne dvene do konca teega tedna.bom tej doooolg next napisala kr lahk grem na racunalnik kjer hitrej pisem ;D.
10. junij 2013
Neexxxttt! tut mi mamo tte bedne športne dneve
11. junij 2013
next * :c
11. junij 2013
u75163
u75163
okej toti next bo mal daljši ker sem lahko na računalniku, jeeej, in se mi ni treba mučit s tipkovnico na enkranu k mam js sam tabelco c:
11. junij 2013
u75163
u75163
OMG VSE SE MI JE ZBRISAL -.-
11. junij 2013
u127021
u127021
neeeekšt!
11. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg