Forum
FLASHBACK
»Pomagajte mi. Epilepsijo ima, prosim. Naj mi nekdo pomaga. Pokličite že rešilce. Ne smem jo pustiti tako!« sem slišala njegov glas, ki je bil vedno bolj tih. Kmalu se nisem več zavedala kaj se dogaja in pred očmi je bila po minuti že tema. Čista tema. Niti pikice svetlobe ni bilo. Potem se ne spomnim več. Čisto nič. Spomnim se naslednjega dne, ko sem ležala v svoji sobi in na nočni omarici zagledala tulipane. Rožnate. Moje najljubše.

SKYLER AVA THOMPSON
»Ne zanima me. Imela boš skrbnika, ko mene ne bo. Je to jasno?« mi je že tretjič v 10 minutah govoril oči. »Ne rabim ga, ne razumeš? Stara sem sedemnajst. Znam skrbeti zase IN za svojega mlajšega brata, ko tebe ni. Saj sva preživela že brez tebe. Ali nama kaj manjka mogoče?« sem se razjezila. »Skyler!« je zavpil. »Rekel sem, da me ne zanima tvoje mnenje. Tako sem se odločil in tako bo.« je dodal in zavila sem z očmi. »Zakaj natančno ga potrebujem?« sem drezala. »Da bosta ti in Lucas varna. In da bo hiša še vedno v enakem stanju.« je razkurjeno rekel. »Pusti službo pa ne bova rabila varuške.« sem izustila. »Si nora, Skyler? A hočeš, da ostanemo na cesti?« se ni vdal. Zavzdihnila sem. »Bo ženska?« sem vprašala naveličano. »Bom videl. Če bo prišel na razgovor fant, ki bo primeren oz. se mi bo zdel primeren bo lahko tudi on.« je rekel in osuplo sem gledala. Vedela sem, da si ne bo premislil zato sem raje odšla v sobo. Prižgala sem računalnik in odprla Youtube ter Facebook. Nisem imela pestrega življenja. Mogoče bo zdaj, ko bom dobila varuško ali še huje – varuha. Stara sem sedemnajst in obiskujem drugi letnik konservatorija za glasbo in balet. Igram klavir, pravzaprav živim za njega. Tudi pojem. Ampak samo v glasbeni sobi. Nikoli me še ni slišal peti. Kot ste razbrali živim z očijem in bratom Lucasom, ki je star 12. Mame nimam. Mislim, ne vem kje je. Odšla je, ko je Lucas dopolnil 1 leto. Oči je po poklicu vojak. Rad ima to delo. Imam najboljšo prijateljico, Riley. Sošolki sva. Baletka je in v tem je res dobra. »Večerja bo čez 10 minut.« me je prekinil oči. Prikimala sem. Izklopila sem računalnik in se odpravila v kuhinjo. Lucas in oči sta že sedela za mizo. »Sky, danes so makaroni s tuno!« je navdušeno rekel moj prelep mlajši brat. Nasmehnila sem se. »Juri začnem z razgovori.« smo načeli temo. Pravzaprav jo je načel oči. »Kakšne razgovore?« je vprašal Lucas. »Varuško ali varuha bova dobila, bratec.« sem zdolgočaseno rekla. »Saj je ne rabiva.« se je vsaj nekdo strinjal z mano. »Najin oči tega ne razume.« sem rekla jezno. Oči naju je gledal in vzdihoval. »Povedal sem kako bo. Ne bom spremenil mnenja, je to jasno?« je razburjeno in strogo rekel. Prikimala sva in vsak zrla v svoje makarone. Ni mi bilo všeč, da bova imela varuško. Mislim, v redu bo, ker bo kuhala. Nisem najboljša v kuhanju. Ura je bila že pol 9 in počasi sem odšla v kopalnico, kjer sem opravila svojo večerno rutino. Stopila sem pod topel tuš in hkrati sem si oprala tudi lase. Zavila sem se v brisačo. Pod umivalnikom sem zagledala tehtnico. Že dolgo se nisem tehtala. Odvrgla sem brisačo in stopila. Čakala sem, da se številke ustavijo. 61. Luštno, zredila sem se! Fantastično! Velika sem 173 cm. Nase sem navlekla pižamo, ki so bile kratke hlače in majica brez rokavov. Lase sem si na hitro posušila in šla iz kopalnice. »Lahko noč, oči.« sem mu rekla, ko sem šla mimo njegovega kabineta. »Lepe sanje, Sky.« mi je odvrnil in nasmehnila sem se. Lahko noč sem šla zaželet tudi Lucasu. Ko sem se končno spravila v posteljo sem nekaj časa še brala knjigo za domače branje ampak kmalu me je premagal spanec.

Next? Mogoče ni zanimivo ampak obljubim, da kasnej pridejo res dobri deli.

Skyler:





Ed:



24. februar 2016
u208800
u208800
Next
26. februar 2016
EDWARD CHRISTOPHER SHEERAN
»Ed, ura je pol treh, ne smeš zamuditi svojega razgovora!« je vpila iz kuhinje moja skrbna mama. »Saj že grem.« sem rekel in v sekundi sem bil pri njej. »Vso srečo, Ed.« je prijazno rekla in me poljubila na lice. Obul sem si svoje all starke in vzel usnjeno jakno. Po dvajsetih minutah sem le prispel pred tisto hišo. Bila je res velika. Imela je vrt. Na vrtu so bili posajeni tulipani. Rumeni, rdeči in vijoličasti. Stopil sem do vhodnih vrat in pritisnil na zvonec na katerem je pisalo Thompson. Vrata mi je odprl fant, verjetno je imel kakšnih 12, 13 let. »Johna Thompsona iščem.« sem rekel. Fant je prikimal. Zakaj imam občutek, da je ta družina čudaška? Starša sta sigurno odvetnika ali zdravnika, fant je bolj tihe narave, punca pa je verjetno razvajena do onemoglosti. Ed, lepo si si zakuhal tole. Kaj morem, denar res potrebujem. »Po stopnicah na levi strani, tretja vrata.« je končno spregovoril otrok. Nasmehnil sem se in se odpravil do sobe. Potrkal sem in ko sem dobil dovoljenje za vstop sem vrata odprl. »Pozdravljen. Ti moraš biti Edward, kajne?« me je prijazno sprejel gospod srednjih let. »Res je, gospod.« sem rekel. »Kar John mi reci. Če me kdo pokliče gospod se počutim starega.« je pripomnil in izjavi sem se nasmehnil. Pokazal je na stol in sedel sem. »Torej… Služba te zanima, kajne?« sva začela. »Tako je. Denar potrebujem. Ne bi bilo slabo, če bi imel kakšno delo.« sem odgovoril in po njegovem obrazu sodeč je bil videti zadovoljen. »Veš, Edward. Po poklicu sem vojak. Imam raznorazne misije, več ali manj delam v drugih mestih, kjer tudi spim. S svojima dvema otrokoma sem le ob vikendih ali ko dobim krajši dopust.« bilo mi je čudno, da ni omenil žene. »Oprostite, ker vprašam ampak kaj pa žena?« sem kar izustil. Kreten si, Ed. Največji kreten. »Nimam je. Odšla je, ko je moj sin dopolnil eno leto.« je pomirjeno rekel. Tako mi je bilo nerodno. »Oprostite, res mi je žal. Kreten sem, da kar tako vprašam.« sem izjavo v moji glavi rekel naglas. Zasmejal se je. Mogoče le nisem izpadel idiot. »Ti povem kaj o njima dvema? Verjetno te zanima, če boš tukaj zaposlen.« je rekel in prikimal sem. »Skyler je stara sedemnajst. Nima preveč pestrega življenja. Obiskuje drugi letnik konservatorija za glasbo in balet, glasbena smer.« pripoveduje o dekletu. Glasba, glasbenica je. Tudi jaz sem, mislim, nisem. Igram kitaro in pojem. »Pomembno je, da veš nekaj zelo pomembnega o njej.« je še dodal. Poslušal sem. »Epilepsijo ima.« je rekel in v srcu mi je začelo razbijati. »Hudo obliko?« sem vprašal in prikimal je. »Zdaj se je malo umirilo vendar nikoli ne veš.« je rekel in tokrat sem prikimal jaz. »Občasno je zelo rada sarkastična, njena najboljša prijateljica pa je Riley. Živi dve ulici stran.« pove še o njej in nasmehnem se. »Pa fant?« sem vprašal. »Lucas. Tipičen dvanajstletnik. Za šolo ga ne briga kaj dosti, čeprav priznam, da ima lepe ocene. Igra igrice in trenira nogomet. Hitro se naveže na človeka in res je pameten fant. S Skyler sta si pravo nasprotje. Ampak moraš mu dati čas, da se odpre.« pove še o fantu, ki se mi je zdel čuden. »Zanimiva delujeta.« sem rekel. »Saj tudi sta. Nebo ti dolgčas z njima. Plača bo vsak 5. dan v mesecu. Znašala bo približno 600 €. Bo dovolj?« je vprašal. »Več kot sem pričakoval, gospod. Mislim, John.« sem priznal in spet se je zasmejal. »Prepričal si me, Edward. Služba je tvoja. Vem, da boš skrbel za moja dva otroka in jo znal čuvati.« je rekel sproščeno. »Obljubim.« sem rekel in segla sva si v roko. Bil sem res zadovoljen z razgovorom in končalo se je bolje kot sem mislil. Domov sem prišel vesel. »Kako je šlo, Eddie?« me je takoj vprašala mami. »Prvič, nehaj me klicati tako. Drugič, super. Tretjič, dobil sem službo!« sem veselo odgovoril in objela me je. »Edward Christopher, to morava proslaviti!« se je veselila tudi ona. V kozarec nama je nalila šampanjec. Je res takšen uspeh, da sem dobil službo? Kasneje sem odšel v sobo in premišljeval kako se bom ujel s fantom in punco. Zanimalo me je kako punca izgleda. Razmišljanje me je spravilo v spanec.
29. februar 2016
neeeeeeeeeeeeext popolno
05. oktober 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg