Forum
Hej!

Začela bom na novo pisati zgodbo, ki je prej bila znana pod naslovom Drugi svet.
Začetek bo približno enak, spremenila bom imena nekaterih junakov, kraj in čas dogajanja zgodbe ter kot ste že menda opazili naslov zgodbe.
Upam, da vam bo tale zgodba bolj všeč in vesela bom vseh pohval sploh pa kritik. Zanima me kaj si bralci mislite o moji zgodbi saj ciljam na to, da bi napisala knjigo seveda, če mi bo ostalo dovolj navdiha.
22. avgust 2016
u192373
u192373
Next ~
22. avgust 2016
Next
22. avgust 2016
"... Veliko jih pravi,da je to moderno biti. Jaz mislim, da je ˝moderno˝ priznati kaj si in kaj čutiš.
Smo res tako zaostali, da ne moremo sprejeti drugačnosti?
Stari starši pravijo, da tega prej ni bilo. Seveda je bilo le nihče si ni upal priznati kaj čuti. Veliko se jih je poročilo in imelo otroke, v sebi pa je tiščalo ljubezen do enakega spola.
˝Oni˝ ko jim radi pravimo, so ljudje prav tako kot mi imajo pravico do normalnega življenja.
Nekateri pravijo, da to ni z božje strani in da tega ne bi smelo biti.
Če tega ne bi smelo biti, ne bi Bog tega dopustil.
Bog nam je pustil svobodno voljo, zato ne bi smeli očitati tuja čustva in misli.
Veliko jih misli, da se vsak gej zaljubi v vsakega mimoidočega moškega, to je velik predsodek saj se heteroseksualec ne zaljubi v vsako žensko, ki jo vidi.
Mislim, da vsem gejem delamo veliko krivico, ker nas je strah drugačnosti ali je ne razumemo. Mogoče bi se morali bolj potruditi razumeti drugačnost, čeprav ni tako zelo drugačna."

Grozno me je bilo sram, pogled sem upirala v liste saj sem čutila kri v obrazu. Nisem se hotela tako zelo izpovedati, samo na živce mi je je šla brezobzirnost vseh teh ljudi, ki gradijo ta svet.

V razredu je vladala tišina.
" Lahko sedeš Nicol." Počasi sem sedla in previdno pogledala izza listov, zdaj bo sledila dolga in mučna razprava o mojem spisu. Tako kot sem pričakovala je vame zrlo triindvajset posmehljivih obrazov.

S sošolci se ne razumemo najbolje, zato se redko pogovarjamo o resnejših temah, tako, da ne poznajo mojega pogleda na svet. Zaradi tega mislijo da sem čudna in domišljava.
" Torej si ti lezbijka?" To vprašanje sem pričakovala.
Vsi so se zahihitali začutila sem, da so mi ušesa zagorela. Ne vem zakaj se sramujem misli na to, da bi bila lezbijka. Me je mogoče strah, da bom postala lezbijka, zato ker nisem kot drugi- tako zaničljiva in nerazumna do njih? Zakaj bi me bilo tega strah?
Ne želim biti drugačna v očeh normalnih ljudi, čeprav sem že. Dobro se zavedam odvisnosti od ljudi.
"Nisem, zakaj?" Odgovor mi je bil nekako že znan.
"Po spisu sodeč jih razumeš ali nekako tako." Zazrla sem se v ciničen obraz bivše prijateljice Loti. Kot, da me ne pozna, če bolje pomislim me res ne. V devetem razredu sem se mentalno našla, to pomeni, da sem postala upornica. Mislim, da se je Loti prestrašila mojega direktnega mišljenja in sprejemanja drugačnosti, saj jo je bilo strah kaj bodo rekli drugi in sva se zaradi tega odtujili. Ni hotela postati izobčena, tako kot jaz.
Če ne bi sprejela drugačnost in na njo gledala s pozitivne strani ne bi sprejela sebe, kot osebo, čeprav se mi je večkrat zdelo, da sem samo nihče, ki poskuša biti nekdo.

Nisem vedela kaj reči, zajela sem sapo in se pripravila na konflikt, a me je prekinil, bolje rečeno rešil šolski zvonec, ki je naznanil konec pouka.
Vsi so zdirjali iz učilnice, sama z učiteljem sem ostala v učilnici.
Počasi sem pospravila liste in se odpravila proti vratom, ravno sem jih hotela zapreti, a me je ustavil učiteljev resen glas.
"Jaz te razumem, tudi jaz sem bil upornik, a vedi, da pomeni biti drugačen, biti večkrat sam in izobčen. Težko je biti sam v današnjem svetu, zato sem se jaz na podlagi tujih mišljenj in prepričanj spremenil, kar pomeni, da ljudje ne znamo misliti z svojo glavo in da klecnemo pod večino."
Pokimala sem, tudi jaz sem razmišljala, da bi se prilagodila razredu.
"Saj ni stvar v tem, da imajo vsi drugačno mišljenje, stvar je v tem, da ljudje ne poznajo resnice in zato širijo laži." Učitelj mi je odobravajoče pokimal: " To je posledica straha pred resnico, ki se na koncu izda veliko manj strašna ali čudna."
Zazrla sem se v njegove modre oči. James Moore, učitelj sociologije. Bil je eden tistih redkih popolnih moških, vsaj bo videzu sodeč, ki so me privlačili.
"Khm si v redu?" Njegove oči so me potegnile v globino, saj mu nisem takoj odgovorila.
"Ja seveda." Zardela sem, odmaknila sem oči z njegovih na uro. 
" Am, moram iti, lep dan vam želim... Adijo." Stekla sem iz učilnice, ne da bi počakala na njegov odzdrav.

Stopila sem na žalostno sivo ulico, ki se je prala v zgodnjem pomladanskem dežju, kapuco sem poveznila čez glavo in začela teči. Ob zvoku enakomernega udarjanja nog ob tla sem utonila v vrtinec misli. Nogam sem pustila, da so me same vodile po znani poti domov.
Iz razmišljanja me je zbudil lajež sosedovega psa. Stala sem pred domačim pragom, stresla sem z glavo, da bi se predramila in odklenila vrata. 
Ko sem stopila v hišo me je oblila toplota, zdaj sem opazila, kako zelo mrzlo je zunaj. Slekla sem premočena oblačila in šla pod prho. Topla voda me je pogrela in sprostila moje od teka razbolele mišice. Počasi sem se oblekla v pižamo, ki sem jo zjutraj pustila na pralnem stroju in se odpravila v svojo sobo.
Bila sem pošteno utrujena zato sem se brez kosila vrgla na mehko posteljo, ki je klicala po počitku in sanjah. V ušesa sem si vtaknila slušalke in pustila, da me melodija metala popelje v zmeden sen.
22. avgust 2016
u192373
u192373
Next
22. avgust 2016
končno! Next
22. avgust 2016
Zbudila sem se sredi noči, sedla sem in zaklela. Jutri pišem matematiko, namesto, da bi se učila sanjam o avanturah, ki se mi tako ali tako ne bodo nikoli uresničile. Zavzdihnila sem. Hotela sem, da je moje življenje nekaj posebnega, čarobnega. Vsi ljudje iščemo neko čarovnijo in dobro v življenju, ki bi mu dalo nek smisel. Z očetom vsa se večkrat o tem pogovarjala, enkrat mi je rekel, da naj pazim na to kaj si želim.
Iz ušes sem potegnila slušalke in se počasi vstala, mukoma sem učbenik za matematiko. Vektorji. Nisem imela pojma o tej snovi.
Nekaj časa sem listala po učbeniku na koncu sem se vdala kruljenju želodca in ga odložila ter se odpravila po stopnicah v kuhinjo. Večkrat se je že zgodilo, da sem se odpravila po nočni prigrizek saj sem večkrat spustila kosilo in večerjo.
Stopila sem na hodnik, ko sem iz dnevne sobe zaslišala stoke in vzdihe. Prijela sem se za usta in tiho pogledala čez priprta vrata. V očetovem objemu je ležala ženska z svetlimi lasmi in ga božala po obrazu. Nisem mogla razločiti njen videz saj je v sobi vladala tema.
Kolikor tiho sem mogla, sem šla po stopnicah nazaj v sobo in se začela smejati. Pred očmi mi je plesala slika očeta in neznane ženska kako se mečkata.
Bila sem vesela, da si je oče našel žensko, a ob enem me je skrbelo, da ga ne bi prizadela, tako kot mama. Važno je, da je srečen.
Starša ste se pred petimi leti ločila. Mama si je po dveh mesecih našla že drugega moškega in se čez pol leta drugič poročila.
Oče je bil ves ta čas sam in žaloval za mamo. Ločitev staršev me je sicer prizadela, a mame nisem nikoli marala, bila je tenkočutna in nerazumna. 
Kadar sem mislila kaj resno se mi je smejala, kadar sem se šalila me je jemala resno in me zaničevala. Večkrat sem opazila, da se spogleduje z drugimi moškimi zato sem vesela, da je odšla, ni si zaslužila očeta, popolno nasprotje nje je. Spomnim se, da sva se enkrat sprli in sem ji zabrusila par krepkih besed, začela se je jokati in mi rekla, da mi ne očita grdih besed, saj se ljubezni ne da izsiliti.
Takrat se mi je zasmilila, a ne morem zanikati, da ni res kar je rekla.
Z očetom se nisva nikoli pogovarjala o mami, saj jo je neizmerno ljubil in je bil slep za njene napake. Nikoli mi nista pravila o tem kako sta se spoznala. Ne razumem kako sta se dva popolnoma različna človeka poročila. Včasih se mi je zdelo, da mi želita starša prekriti stvari iz preteklosti.
Ob teh mislih me je zopet popadla slaba volja zato sem nazaj zvalila na posteljo in poskušala prezreti kruljenje želodca. Nekaj časa sem strmela v črno steno naposled me je premagal spanec.
23. avgust 2016
u192373
u192373
Next
23. avgust 2016
Kljub nekaterim slovnicnimnapakam (tudi tebi delajo probleme vejice .... a ni to grozno? -_-) je super in hitro nadaljuj!
24. avgust 2016
Kaj to je noro
24. avgust 2016
?
24. avgust 2016
back
24. avgust 2016
PA A LAHKO NE OGLASUJES NA MOJIH TEMAH! VACAM! NE KRAD MI BRALK
http://www.igre123.com/forum/tema/my-bunney-blog.-posveceno-najbolj-posebnim-osebam/187740/1
24. avgust 2016
tiho ti mermejd
24. avgust 2016
Brisi bedakinja
24. avgust 2016
Brisi se ti poglej svoje ime junfa
24. avgust 2016
kaj se oglašaš? tu si neka glasna mi bi pa samo radi brali? uničuješ temo fak
24. avgust 2016
Sam vracam
24. avgust 2016
spizdi mala to temo hočemo vestni bralti brat
24. avgust 2016
Ne unicuj tem!
24. avgust 2016
uničevalka tem
24. avgust 2016
Sej vidva dej unicujeta
24. avgust 2016
ni uničevalka
24. avgust 2016
ne ti si jo že začela in si jo že uničila
24. avgust 2016
u192373
u192373
A lahko vse tri nehate komentirat in če bi se rade kregale, se dajte prek zasebcov. Hvala lepa.
24. avgust 2016
tako!
24. avgust 2016
vse tri to tudi si ti muri
24. avgust 2016
js sm moski
24. avgust 2016
Ja. Ok, sam vrnila sem, ker je ona tudi meni.
24. avgust 2016
očitno po sklepu njih nisi
24. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg