Forum
Heeeeeey folks^^
It's Špela here along with her new story yay for mee. Anyways res ne bi preveč nakladala. Pravila so enaka kot pri katerikoli drugi zgodbici - nič spammanja, oglaševanja, nesramnega kritiziranja in veliko nextov, hopefully prijaznih komentarjev in ofc uživanja ob branju:3 Well you already know da je še tole še en od 1d fanficov so enjoy it and start reading in 3..2..1..GO!
[+ spodaj vas čaka moj obupno spacan trailer, cast in prolog, naslovnica pa hopefully pride ob prvem nextu:3]

___________________________________________________________________________

ˇˇ Lovely Cast ˇˇ

Bridgit Mendler / Feb Lancaster
Harry Styles / Harry Styles
Niall Horan / Niall Horan
Louis Tomlinson / Louis Tomlinson
Zayn Malik / Zayn Malik
Liam Payne / Liam Payne
___________________________________________________________________________

ˇˇ Trailer ˇˇ


___________________________________________________________________________

ˇˇ Prologue ˇˇ

Skozi debela stekla svojih očal sem ga lahko še predobro videla. Njegov popolno izoblikovan obraz. Visoke ličnice, rožnate ustnice, smaragdno zelene oči in kup temnih kodrov, ki so mu neurejeno padali na čelo. In želela sem si da ga ne bi mogla videti. Kajti njegove ustnice so izoblikovale ukrivljen nasmeh in zelena barva je odsevala čisti posmeh, namerjen naravnost vame. Naramnice svoje torbe sem se oklepala tako močno, da so mi členki pobelili. Čutila sem solze, ki so se počasi nabirale v mojih očeh, pripravljene da izbruhnejo takoj, ko ne bom zmogla več. "Poglej poglej. Veš kako ogromne oči imaš zaradi teh očal Februar?" Močno sem se ugriznila v spodnjo ustnico in zadržala hlipanje. Uprla sem se temu, da bi očala snela z nosu, saj bi s tem izzvala še več zabave. Pokazala da mi je pravzaprav mar. Želela sem si, da mi ne bi bilo. A vseeno me je s svojimi žaljivkami nekako vedno uspel ponižati. "Kaj si tako tiho? Se ti mudi? Karitas se zapre šele ob sedmih, nikamor ti ni treba hiteti." Še več smeha na moj račun. Čutila sem nekaj kapljic krvi, ki so pricurljale iz moje ustnice, v katero sem še močneje zagrizla. Sovražila sem ga. Vsak moj dan je bil zaradi njega pekel. In nisem ga mogla več prenašati. Pot iz smejoče se množice sem si utrla v trenutku, ko je prva solza spolzela navzdol po mojem licu. "Tudi v piflarskem klubu ne bodo veseli take jokice kot si ti!" Sem ga slišala zaklicati za mano in samo še hitreje stekla, ter sproti brisala solze. Ker so mi slednje močno ovirale vid, sem se zatekla v žensko stranišče in bruhnila v glasen jok. Šola mi je predstavljala prave muke prav zaradi njega. Vsak dan. Vsak trenutek dneva je bil tam, da mi je zagrenil življenje. Z žaljivimi opazkami me je uspel spraviti na čisto dno družbe. Pomanjkanje samozavesti se mi je močno poznalo. Odvzel mi je čisto vsak delček samopodobe. Vzel mi je vse. Ko sem se nekoliko pomirila, sem naposled le vstala in se zazrla v odsev tihega in sramežljivega dekleta z debelimi piflarskimi očali in dolgimi ravnimi in svetlimi lasmi. Ob pogledu nanjo sem stisnila zobe. Morda mi je vzel vse. Nekaj pa je le pustil. Sovraštvo. "Harry Styles, prisežem da boš nekega dne plačal za to."
___________________________________________________________________________

Next?^^
27. avgust 2014
So honeys, da bo malo bolj zanimivo, sem se odločila, da kar napišem prvi next. Anyways hope you like it in ne naslovnice mi še ni uspelo naredit
____________________________________________________________________

ˇˇCHAPTER NO.1ˇˇ
____________________________________________________________________






____________________________________________________________________

/Feb/

Bilo mi je že dolgčas od nenehnega preučevanja oblakov skozi okno letala. Oblike so sčasoma postale dolgočasne in nerazločne. Z otopelim izrazim na obrazu sem se s čelom naslanjala ob močno stekla in oprezala, kdaj se bo pod menoj končno pojavilo britansko površje. Po vseh teh letih bom spet v domačem Londonu. In prvič se mi ob omembi mesta ni obračal želodec. Prvič sem lahko vse neprijetne spomine končno potlačila nekam v pozabo, z novim načrtom. Široko sem zazehala in se dvignila s sedeža, ter se odpravila proti stranišču. Ni me zares tiščalo, samo hotela sem preveriti, če je vse tako kot sem si želela in predstavljala že vse od dne ko sem mu obljubila maščevanje. In ko sem uzrla svojo podobo v ogledalu, sem zadovoljno opazila da je bilo vse točno tako kot je bilo treba. Niti kanček odseva ni spominjal na objokano in strto dekle, v katero sem strmela dolga leta nazaj. Očala sem že zdavnaj zamenjala z lečami, lasje pa so mi tokrat nakodrano padali zgolj do ramen. Nekoliko sem zrasla in temeljito zamenjala garderobo. Vse samo zato, da bo dobil kar si zasluži. 15-letna Feb iz katere so se vsi norčevali je bila pozabljena. Zdaj je tu stala nova, izboljšana različica s popolno dodelanim načrtom v glavi. Ko sem se po končanem devetem razredu preselila v Ameriko k očetu, sem imela skozi srednješolska leta ogromno časa, da sem previdno razmislila vsak korak. In zdaj sem bila tu. V Londonu. Pripravljena na maščevanje. "Spoštovani potniki Washington airlines vas obvešča, da bomo v kratkem pristali in vas vljudno prosi da se vrnete na svoje sedeže ter se pripnete." Se je skozi zvočnik nad mano zaslišal globok pilotov glas. Še zadnjič sem se nasmehnila sama sebi ter si nekoliko poravnala majico, ki je segala nekoliko čez rob mojih kratkih hlač. Ravno se je pričenjalo poletje pred pričetkom mojega študija. In že zdaj sem vedela, da bo najboljše poletje mojega življenja. Počasi sem se vrnila na svoj sedež in nemo pokimala stevardesi, ki me je na pol poti prosila naj sedem. Ko sem se zazrla skozi okno sem lahko videla vrhove visokih londonskih stavb in letališče, ki smo se mu približevali. Zadovoljno sem vzdihnila. Ljubo doma, kdor ga ima.

Po stopnicah sem se iz letala spustila precej živahno in za trenutek zaprla oči, da bi užila nekaj dopoldanskega sonca, precej neznačilnega za London. Ampak sama sem ga vzela kot neke vrste znak. Da je svet pripravljen na pogubo Harryja Stylesa. In ja prav tistega Stylesa, za katerim je vse od njegove avdicije na X-Factorju vzdihovala vsaj polovica deklet po svetu. Jaz, po drugi strani sem imela drugačne načrte z njim. Njegovo ime mi ni pomenilo ničesar drugega kot pa opomba na grozne spomine iz osnovnošolskih let, ki jih je sam naredil prekleto mizerne. Nikoli mu nisem ničesar storila, a sem bila vedno njegova najljubša oseba na katero se je lahko spravil kadarkoli in kjerkoli, brez strahu da bi mu spodletelo. Zaradi njega nisem imela nobenega prijatelja, na katerega bi se lahko zanesla, vraga, saj si še na mojo stran nihče ni upal stopiti! Skrbno je poskrbel da sem se z vsako vrnitvijo v šolo vrnila tudi v svoj osebni pekel. In vse kar sem si želela zdaj je bilo, da on doživi enako. Želela sem ga ponižati pred vsemi. In to, da je bil znan po celem svetu, mi je dajalo zgolj prednost.
V brado sem si žvižgala naključno pesem, medtem ko sem s kovčkom v roki poiskala taksi in mu izročila navodila, ki so ga vodila do mojega novega stanovanja. Vesela sem bila, da bom po dolgem času končno videla mamo, ki se mi je morala zaradi nevzdržne situacije v mojem osebnem življenju odpovedati in me poslati na drug konec sveta. Počutila sem se celo nekoliko krivo, ker se nisem bila zmožna postaviti zase. Ampak to je bila vse njegova krivda! In poskrbela bom da jo bo plačal. Ko sem veselo stala pred vrati stanovanja v neki stavbi v severnem delu Londona, nisem imela niti ene skrbi. Še to, kako ga bom pravzaprav našla, me ni skrbelo. Vedela sem, da mi bo sčasoma uspelo. In potem se lahko gospodič Styles pripravi na svoj osebni pekel.
___________________________________________________________________

Gosh I know, the start's pretty lame, but it will get better, promise! Thanks to everyone that Will read & write a next:3
27. avgust 2014
u177994
u177994
neeeeeeeeext<3333!!
27. avgust 2014
Oh my goood to je tak popolno in ziher sem da bo to spet en popoln ff*0*
Nebi mi smelo bit smešno ampak stavek: "Kaj si tako tiho? Se ti mudi? Karitas se zapre šele ob sedmih, nikamor ti ni treba hiteti." me je prav nasmejal hahaha vem da je žalostno ampak sprejmite tako ko sem, i'm fucking weiiiird hahah
next
27. avgust 2014
Next
27. avgust 2014
u173906
u173906
next, in vse je poplno
27. avgust 2014
thank you very much for all the nexts and lovely comments !^^ next's comming right up:3
___________________________________________________________________

ˇˇCHAPTER NO.2ˇˇ
___________________________________________________________________






___________________________________________________________________

/Harry/

"Harry, prosim pojdi z mano na kavo! Prosim, prosim!" Vse kar sem lahko storil, je bilo to, da sem se počasi obrnil na drugo stran. Četudi bi želel registrirati glasove v daljavi, ki so vpili nekaj v zvezi z mojim imenom, jih ne bi mogel. Vse je bilo preveč zavito v vato. "Harry!" Sem zopet zaslišal, tokrat razločneje. Mislim da sem slišal...Nialla? Ah, saj je vseeno. "Harry, zbudi se!" Je glas nad mano zakričal in še preden sem se zavedel, je v mojo glavo že priletel trd vzglavnik. "Auuu!" Sem zatulil, ko je udarec v moji glavi povzročil glasno zvonenje. Bog, nikoli več ne bom spil toliko vodke. No ja, lažem ampak bolečina je bila res neznosna. Skozi priprte veke sem zamežikal v močno jutranjo svetlobo in nad sabo prepoznal nekaj obrisov osebe. Ko sem nekajkrat pomežiknil, sem lahko opazil da je oseba svetlolasa in da skače po moji postelji. Ugh, Niall. "Kaj bi rad Niall?!" Sem ga nadrl skozi stisnjene zobe. In glavo potisnil pod vzglavnik, upajoč da bo odšel. "Pojdi z mano na kavo! Nihče drug noče." Zagodrnjal sem. "Veš Niall z razlogom se po naporni zabavi dolgo spi." "In poleg tega bi ti kava koristila. Izgledaš grozno." Je Niall nadaljeval, brez da bi me sploh upošteval. Bog, zvenel je kot kakšna preveč jezična starka. "Ne Niall." Sem ga gladko zavrnil in se poskusil udobno namestiti, da bi zaspal nazaj. Še krepkih nekaj ur spanca mi je manjkalo do tega, da se bom lahko uspešno postavil na noge. "Ne sprejmem tega za odgovor Harry." Je zažvrgolel nevarno blizu mojega ušesa, ki sem ga nemudoma pokril z roko. Bog kako je tečen. "In to bom počel dokler se ne boš spravil iz postelje." Mi je še enkrat zapel v enako nežnem tonu. Zajavkal sem. Zakaj.ravno.jaz? "Niall.." Sem skoraj zajokal in zbral vso moč, da sem se nekako spravil v sedeči položaj. Nenadoma je ves svet zaplesal pred mojimi očmi in moral sem jih zapreti, da se je glavobol v moji glavi vsaj nekoliko polegel. Vedel sem da ne bo odnehal. Prek rame sem mu namenil sovražen pogled, on pa se mi je samo zmagoslavno nasmehnil in potrpežljivo čakal, ko sem se skoraj po vseh štirih plazil v kopalnico. Naša poletna pavza se je ravno pričela in seveda smo jo morali izkoristiti na polno že od samega začetka. Še celo Liam je zvrnil veliko več kozarčkov kot po navadi. Kaj je počel Niall, da je bil tako zgodaj taka rožica, nimam pojma. Sploh pa je bila celotna prejšnja noč nekako nejasna v mojem spominu. Svojega odseva si nisem upal niti ošvrkniti s pogledom, saj sem lahko že brez tega povedal da izgledam grozno. Slaba stvar zabav in alkohola je bil seveda maček. Samo molil sem lahko da naju ne bo ujel kakšen paparac. Hladna voda mi je nekoliko zbistrila misli in lažje sem odmislil kljuvajočo bolečino, ki se je nadležno razširila po vsej notranjosti moje glave. Če mi ravno ne uspeva misija nemogoče, potem pa tudi ne vem kaj počnem. Ko sem se osušil in oblekel, me je Niall že čakal pred vhodnimi vrati, s širokim nasmehom na obrazu. "Niall, če se takoj ne prenehaš smejati ti bom jaz izbrisal nasmeh z obraza." Sem mu zagrozil, medtem ko sem se mimo njega odvlekel v kuhinjo, kjer sem nemudoma požrl dva aspirina in upal da bosta čim prej prijela, drugače Niall lahko kar pozabi na prijetno družbo. Na srečo je moje grožnje vzel resno in se ni več tako široko smejal. Vse po naši skupni hiši je bilo tiho. Seveda, vsi ostali so še vedno spali. Srečneži. Jaz pa moram spremljati dežurno blondinko na kavo. Vseeno pa je bil po tem ko sem se sinočnje zabave tako malo spomnil, seveda pravi čudež, da sem se zbudil v svoji postelji. Svež jutranji zrak mi je dobro del in mi še nekoliko pomagal pri bujenju. Hvala bogu je bil Niall dovolj pameten, da se ni skušal pogovarjati z mano.
Ravno ko sem z zadovoljstvom opazil, da aspirina prijemata, je zazvonil telefon v žepu moje jakne. Kdo za vraga me kliče zdaj? Številka je bila neznane. Hm? "Ja?" Sem se nekoliko nejevoljno javil in upal, da mi oseba na drugi strani ne bo težila z dolgim utrujajočim govorom. "Harry, srček, javil si se! Poslušaj, sinoči na zabavi je bilo super, to bi morala definitivno ponoviti še.." Kričeč dekliški glas sem hitro utišal s pritiskom na tipko za preklic klica in čutil kako sem nekoliko prebledel. "Ne vem če hočem vedeti kaj se je prejšnjo noč dogajalo na tisti zabavi." Sem zamomljal Niallu, ki me je radovedno opazoval in oba sva se zasmejala, nato pa pospešila svojo hojo na poti do Starbucksa.

"Nimam pojma kako si me uspel spraviti ob postelje ob desetih." Sem zagodrnjal Niallu na uho, ko sva vstopila v notranjost lepo dišeče kavarne. Ker je bila nedelja, ljudi ni bilo veliko. Slišal sem Nialla zahahljati se, a kot kaže ni imel namena nadaljevati pogovora v tej temi. "Boš kot po navadi?" Me je namesto tega vprašal in pokimal sem mu. Medtem ko je on naročal najini kavi, sem si vzel čas in se razgledal naokoli. Za mizo nasproti mene je sedel uradno oblečen moški s časopisom v rokah, na drugi strani neka majhna deklica v spremstvu starejše ženske, ki je bila verjetno njena babica, v najbolj oddaljenem kotu pa...no poglej, verjetno najlepše dekle kar sem jih kadarkoli videl. Dobro, morda pretiravam ampak ob pogledu na njene nakodrane svetle lase, ki so ji padali na obraz medtem ko se je sklanjala nad knjigo. Vau. Je bilo vse kar sem lahko pomislil in se skoraj v trenutku odpravil v njeno smer. "Takoj bom." Sem še zamrmral Niallu, nato pa že korakal proti njej. Samozavesti mi ni ravno primanjkovalo. Mislim, koliko deklet pa bi se lahko uprlo Harryju Stylesu? "Hej." Sem jo pozdravil, ko sem se končno ustavil pred njeno mizo in počakal, da je dvignila pogled. Nekaj trenutkov je sicer potrebovala, da me je pogledala, a ko me je, so se njena usta razlezla v širok, prelep nasmeh. To, vedel sem! "O hej." Mi je in z ležernim nasmeškom na obrazu sem pokazal na sedež nasproti nje. "Smem prisesti?" Čeprav bi me lahko označili za samovšečnega, na vljudnost nisem nikoli pozabil. "Uhm ja seveda, kar izvoli." Je pokimala, še vedno nasmejana. Sedel sem in proti njej pomolil desnico. "Harry Styles." Počasi je segla vanjo. Se mi samo zdi, ali mi je ta deklina od nekod znana? Ne, nemogoče tak lep obraz bi si zagotovo zapomnil. "Vem. Poznava se že. Feb. Feb Lancaster. Devet let sva skupaj hodila v osnovno šolo?" Feb Lancaster? Nekoliko sem se namrščil, ko sem ime skušal povezati z enim od neštetih obrazov iz moje osnovne šole. In ko sem končno našel pravi obraz...nisem imel pojma kaj storiti. Moja desnica je nemudoma padla navzdol iz njene in čutil sem kako so se moja usta v šoku na široko odprla. Feb Lancaster. Dežurna piflarka, ki se je kot kaže skozi nekaj let spremenila v eno najlepših deklet na svetu. In verjetno bolj pomembno...dekle na katerega sem se vsak dan, vseh devet let neutrudno spravljal in jo poniževal. Zardel sem do temno rdeče barve in si nemudoma zaželel da ne bi nikoli prisedel. Kaj za vraga?! To, to je Feb Lancaster?! Ampak, kako...?! Kaj?! Ni logično! Ampak bolj kot šok, sem čutil sram. Zaradi mene in moje snobovske riti je morala v osnovni šoli skozi pravi pekel. In zdaj sem k njej prisedel kot da ni nič! Zakaj sem se že spravljal nanjo? Oh bog, kakšno neumno prase sem bil! "O..moj..b-bog. F-feb?" Je bilo vse kar sem lahko izjecljal.
____________________________________________________________________

Okaay little bit from Harry's side hihi^^ Hope you like it!
28. avgust 2014
u173906
u173906
omg, resno to je tko, hahaha zgleda, da ga bo kap zadela
next
28. avgust 2014
u177994
u177994
neeeeeeext<33333
28. avgust 2014
Next
28. avgust 2014
u100166
u100166
AAAAA! Harry zdaj pa imaš! Haha
NEEEEXT! <3
28. avgust 2014
next
28. avgust 2014
yaay i'm so glad da se vas je že nekaj nabralo wiwi^^ anyways here's the next for all of you lovely readers.
__________________________________________________________________

ˇˇCHAPTER NO.3ˇˇ
__________________________________________________________________






__________________________________________________________________

/Feb/

No če ni bil to moj srečen dan. Minila sta že cela dva tedna odkar sem se preselila nazaj v London in seveda je bila prva misel vedno - kako priti do Harryja. Resda sem se na trenutke počutila kot popoln zalezovalec, a je bila moja želja po maščevanju veliko večja. In ko sem tako kot vsako jutro v kavarni premlevala različne možnosti, me je zmotil moški glas. Sicer je bil bolj globok kot tisti, ki sem se ga spominjala, a še vedno isti. Čeprav je bilo to verjetno prvič, ko mi ni v obraz takoj izstrelil žaljivke. Nekaj trenutkov sem strmela v knjigo, nato pa so se kotički mojih ust razlezli v širok, zadovoljen nasmešek. Toliko premišljevanja, nato pa me je našel kar sam. Kot kaže nisem bila edina, ki je želela njegovo pogubo, ali pa se to srečno naključje ne bi zgodilo. Priznam, da je skozi leta postal precej bolj čeden, čeprav so se že v osnovni šoli dekleta lepila povsod po njemu. Ampak tako je kot kaže tudi on mislil o meni, ko je prisedel nasproti, brez da bi kakorkoli pokazal, da se poznava. Seveda sta bili tu vključeni dve možnosti. Da me ni prepoznal ali pa je bil dovolj velik kreten da se je nasproti mene lahko usedel brez kančka slabe vesti. Čeprav bi bilo to več kot mogoče, sem bila devetdeset odstotno prepričana, da je prvi razlog tisti pravi.
Del mene je takoj pobesnel in mu želel v obraz zmetati vse možne žaljivke. Ampak večji del mene, ki je navijal za moj načrt je seveda prevladal in samo še bolj široko sem se nasmehnila, medtem ko sva se predstavljala. Seveda sem morala biti previdna, da se mu ne bi smehljala kot idiot in izpustila te čudovite priložnosti. In potem je prišel trenutek, ki sem ga čakala dolga leta. Njegov izraz je bil neprecenljiv, ko se je končno spomnil drobne, piflarske dekline, ki jo je poznal in jo primerjal z mano. Skoraj sem se na glas zasmejala. Krivda, šok, presenečenje. Vse to sem lahko razbrala iz njegovih oči in počutila sem se bolje, kot še nikoli. "Mhm." Sem z nasmehom pokimala, ko je končno uspel izjecljati moje ime. Še vedno me je gledal s široko odprtimi usti, medtem ko sem se mu jaz nedolžno smehljala, vedoč da je to samo začetek. "Uau..mislim bog..spremenila si se." Lahko sem videla, da ni vedel kaj reči in se izogibal mojemu pogledu. V resnici nisem bila slaba oseba. Res ne. Ampak Harry je bil velika izjema. In njegova stiska me je zabavala. "Je to dobra stvar?" Sem ga vprašala, brez da bi opustila nasmeh. Kljub temu, da sem še vedno čutila tisti del, ki ga je želel zlasati in mu prisoliti nekaj klofut, sem zavoljo načrta morala delovati, kot da sem že zdavnaj prebolela vse tisto in da sem pripravljena pričeti znova. "Definitivno." Mi je zatrdil in me nerodno premeril. Zasmejala sem se in se pogreznila nazaj v svoj sedež. Končno se je vse začelo odvijati po mojih planih. Harry je nekaj časa vztrajno strmel navzdol in lahko sem videla, da razmišlja kaj naj stori. Gotovo je bila ena od teh možnosti to, da pobegne. Strahopetec. Nisem ga silila v pogovor, pač pa čakala da se bo odločil kaj naj reče. "Poslušaj Feb jaz..." Je pričel in počasi izbiral besede. Samo z nasmehom sem strmela vanj. "...nisem pozabil kakšne so bile..stvari med nama..khm..v osnovni šoli. In rad bi...da veš..da mi je žal. Res sem bil prasec.." Živčno se je poigraval s prsti v svojem naročju, medtem ko je čakal na moj odgovor. Gotovo ga je skrbelo, da ga bom zdaj zdaj udarila ali mi v naročje zlila kavo iz kozarca, ki je stal pred mano. In najraje bi res storila kaj od tega. Ne Feb, moraš se zadržati. Namesto tega sem se prijetno nasmejala. "Oh, tisto? Khm, saj je dobro. To je že preteklost. Že zdavnaj sem prebolela." V potrditev sem zamahnila z roko, da bi mu dala vedeti da mi je res vseeno. Harry se je olajšano nasmehnil. A še preden sem uspela reči kaj drugega, se je pred nama pojavil blondinec. Mislim da eden od tistih iz Harryjeve skupine. "Harry, greva?" Je vprašal s privzdignjeno obrvjo. Rjavolasec je pokimal in sunkovito vstal, čeprav sem lahko videla da se mu je kamen odvalil od srca. Po tiho sem se zasmejala. Zares se ne zgodi vsakomur, da prisede ravno k dekletu, ki je bilo dolga leta nazaj njegova najljubša igračka za obreganje. Blondinec se je že namenil proti izhodu, ko se je Harry obrnil nazaj. "Veš kaj, Feb? Dovoli mi da te peljem ven. Jutri. Ob osmih zvečer. Kot opravičilo." Široko sem se nasmehnila. Perfektno. "Seveda, to bi bilo super." Na prtiček sem hitro načečkala svoj naslov in telefonsko številko, ter mu ga podala. Zadovoljno ga je pospravil v žep in mi pomahal. "Torej jutri. In res mi je žal." Nato je odhitel za prijateljem, jaz pa sem še vedno nasmejana strmela za njim. Ne morem verjeti da je nasedel. Lahko bi prisegla, da so se moje oči za trenutek zasvetile v odtenku zlobe. "Oh ne Styles, žal ti še bo." Sem zamrmrala sama sebi in se zopet posvetila knjigi.
____________________________________________________________________

Uh-oh. The evil plan's working. Troubles are coming^^ Hvala vsem za nexte and stay tuned for the chapter 4! (se opravičujem ker je tale tretji malo krajši).
28. avgust 2014
Next
28. avgust 2014
next
28. avgust 2014
u173906
u173906
neeeeext
28. avgust 2014
omfg to je noro dobro neexxxtt
28. avgust 2014
u100166
u100166
Uff, je zlobna! Haha
NEEEXT! <3
29. avgust 2014
uhuhu zloobno <3
Next
31. avgust 2014
next-nova bralka
11. september 2014
next
21. september 2014
neeeeeeeeeeext
21. september 2014
u160233
u160233
Omg, takšne zgodbe pa še nisem brala.
Super je! *.*
Prosim nadaljuj.
Jaz lahko čakam po več mesecev, samo ne končaj, ker mr ful zanima kaj se bo zgodilo.
Next!!!
P.s. Nova bralka
30. september 2014
omgg next *-*
01. oktober 2014
next
11. oktober 2014
next
16. oktober 2014
neext
17. oktober 2014
next
18. oktober 2014
Next fuuuul doba zgpdba + nova bralka
18. oktober 2014
next
01. november 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg