Forum
Hm, no bom pa začela pisat zgodbico, kt sm rekla nej bi bla scary ampak ne bo lih... PROSIM DA JO BERETE, RES BI BLA VESELA+VRNEM VAM, sam povejte!!! Pa tale začetek še ni tako kul-saj je šele začetek. Torej;
Vsa naša zgodovina se je začela z velikim pokom. Prav tako rojstvo zvezde, ki je bila največja v našem ozvezdju, videl jo je lahko vsak. Poimenovali so jo Rosemary. Hmm, človeško ime, pa ja. Bila je tako opazna, tako svetla, tako… velika. Pisalo se je leta 1865. Po vsej vasi Za Gradom se je širila legenda o padli zvezdi, ki naj bi padla vsakih 1000 let. In točno pred tisočimi leti se je to zgodilo. Hm, in zdaj je spet napočil ta čas….
No, pa začnimo s pravo zgodbo. Lahko bi rekli, da se začetek in konec konča z pokom, naj bo majhen, naj bo velik.
Tressk-bum! Pod večernem nebom so se pojavljale strele, ki so osvetljevale okolico, jo napolnile z grozljivo svetlobo. Nenadoma… Baaam!!! Naj, bo komet, strela… zvezda. Nekaj je padlo z neba.
Next!!??
29. november 2012
Neextt!?!?!? <33333 *
29. november 2012
nextiii..
29. november 2012
next
30. november 2012
Slišalo se je kot da bi nekdo s prsti kraspal po tabli, prebudilo je mnoge ljudi, ki pa se niso kaj prida vznemirjali. Bila pa je ena izjema. Sebastian. Zagledal se je skozi okno. In kot strela z jasnega se je spomnil babičine legende o padli zvezdi. (Zvezda naj bi bil človek, vsak drugi padec pade dekle, tisti vmes pa fant.) Še tisiti trenutek je zavezal culo ter se odpravil.
Leto dni pozneje.
'Kako si lepa. Kar moč mi pojenja zaradi leska tvojih oči,' prsti so mu pošasi drseli po gladkem licu svetlolasega dekleta, ki se je nežno smehljalo. 'Počutim se kot sladkor na dežju,' se je zasmehljalo. 'Oh, ne pretiravaj Rosemary, saj veš da te imam rad do lune in nazaj,' je odgovoril mladenič. 'Imam pa res srečo,' je odgovorila. On pa ji je odgovor vrnil s sladkim poljubom.
Njuno pravljico je prekinilo zvonenje zvonov, ki so se oglašali ob napadu. Za tranutek je mladenič uzrl žarenje njenega srca. DA, žarenje. Kot vsak človek, sta se tudi onadva nagnila čez okno, da bi izvedela kaj se dogaja. na koncu vasi in še naprej na vznočju majhnega hriba, so divjale luči, slišali so se konji. Mladenič je potisnil luč ob steno, in s tem se je odprla podzemna jama. 'Sebastian! Č-čakaj!' Postal je za sekundo, jo pograbil za roko, zaprl predor ter se pognal v dir. Sebastian se ni ozrl na hitro utripajočo luč. Ampak, dozdevalo se mi je, da je to njegova zvezda. Strop se je začel udirati. Na tla so padali koščki zemlje. Sebastian pograbil svojo ljubezen, ter z njo vred stekel hitreje.
-----------------------------------------------------
Heej! Vrnila sem se po dolgem času. Napisala sem next če bi še mogoče koga zanimala tale zgodba, če pa ne bo ugledov bom pa nehala.
Next??
06. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg