Forum
u139932
u139932
Se zgodi... so problemi v družini...skoraj v vsaki...ne povsod enaki...nekje hujši...nekje normalni majhni prepirčki.
''Avv'' sem zajokala. Čepela sem v kotu sobe in zrla v njegove oči... oči ki so videle le sovraštvo, oči ki niso poznale ne dobrega ne slabega le sovraštvo. Ampak te oči so bile nekaj posebnega, te oči so pripadale mojemu očetu. Še bolj sem se stisnila v kot. ''Pa saj sploh nisem storila ničesar'' sem pomislila. Mame že dolgo ni bilo. Ko sem bila stara dve leti jo je povozil avto. Tega je bilo že šest let. Spet je privzdignil pas in ravno ko je hotel zamahniti z njim je v stanovanje vdrla policija. Prijeli so mojega očeta in ga odpeljali s seboj. Še vedno ne vem kaj se je zgodilo da me je tako zasovražil. Še zadnjič sem pogledala tiste oči, še vedno so me gledale s polnim sovraštvom. Nato mi je vrgel listek zmečkan v kroglico me še zadnjič pogledal in se sunkovito obrnil. Ko je odšel sem vstala in odhitela v noč. ''Kam pa kam deklica?'' obsvetil me je soj svetilke ki jo je držal policist. Po licu so se mi ulile solze. Sunkovito sem se obrnila in zbežala. Nekaj časa sem še slišala korake za seboj. ''Prekleto!'' je zagodrnjal policist in izginil v noč. Še nekaj časa sem hodila in nato sem se usedla na rob pločnika in razgrnia listek.

EMMA!
DA NE MISLIŠ DA SI VARNA, ČE KOMU
PISNEŠ SAMO ENO BESEDO O TEM
KAR SE JE ZGODILO, ČE KOMU SAMO
POVEŠ KAJ O MENI ALI O TEBI SE BOM
VRNIL.

Prestrašeno sem odvrgla listek. Takrat še nisem vedela da ga ne bo nazaj zato nisem vedela kaj naj storim. Nato je uboga deklica zaspala kar na cesti. Zjutraj ko se je že delal dan sem odtavala po estu. Ljudje so me grdo gledali in me brezbrižno porivali po ulicah New Yorka. Takšno je pač živlljenje in meni ni usojena niti ena svetla potka do morebitne sreče. Taka sem nekaj časa sama tavala naokrog. Si lahko predstavljate deklico staro 8let samo v spalni srajci na ulicah New Yorka. Težko... Bila sem sama zase, nihče se ni menil zame. Ah saj je običajno če punčka hodi naokrog v spalni srajci in bosa, napol premražena. Čisto vsakdanje bi rekla, pa kaj še. Tako sem hodila sem ter tja...



Boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

28. junij 2013
next
29. junij 2013
u126382
u126382
next!
29. junij 2013
next
30. junij 2013
u139932
u139932
''Bim, bam, bim...'' ura je naznanila devet. Še vedno sem hodila po zapuščenih ulicah. Nato pa sem zaslišala glas ki me je vlekel k sebi. Bil je kot pesem angelov, bil je glas moje matere. Še nekaj časa sem hodila in nato samo padla. Padala sem in padala, prevzel me je čudovit občutek. Zbudila sem se v sobi bolnišnice. Vame je zrla medicinska sestra. ''Kaj je deklica?'' me je vprašala. ''Kako ti je ime?'' še kar ni odnehala, saj je bila prepričana da ji bom odgovorila. ''Nikomur ne povej ničesar o meni ali o tebi če ne se bom vrnil...'' še vedno so mi v glavi odzvanjale te besede. Medicinska sestra pa je še kar zrla vame. Obrnila sem se na bok in začela jokati. Tedaj se me je dotaknila. Začutila sem mravljince in nato, ne saj ne more biti res. Prebrala sem njene misli. Mislila je da sem izgubila spomin in podobne stvari. Mravljince sem čutila 5, mogoče 10 sekund in nato sem spet dobila občutek da padam, spet tisti glas. Tokrat se nisem zbudila. Tedaj je skozme šinila strela. Glas je izgin in spet sem se zbudila. Ko sem bila tako nekaj časa sama prestrašena v bolnišnici so me nato odvedli na socialno. Tiho sem sedela na mehkem stolu in čakala. Obuli so me v stare čevlje in mi dali oblačila. Po nekaj časa se je v tisti sobi zaslišal prepir. Nato je neka ženska odšla iz sobe in zaupila: "Mama je mrtva že 6 let oče pa je v zaporu!" Nato me je ženska zagrabila za roko. Spet mravljinci... "Oh ta nesrečnica mala..." sem prebrala misli. Zamišljeno sem jo pogledala saj mi ni bilo jasno zakaj ji je sploh mar zame. Nato me je odpeljala v avto. Ko sva se nekaj časa vozili sem zagledala domačo hišo. Zmrazilo me je in spet sem v mislih zagledala očeta kako nad menoj vihti pas. Zajokala sem, a ženska ni ustavila. Gledala je na cesto in klela dolge kolone. Ko sva se ez kakšno uro pripeljali do velike stavbe mi je vse postalo jasno- pelje me v sirotišnico. No ko sva vstopili v stavbo mi jeenska rekla da naj počakam na stoli. Ona je vstopila v kabinet, kjer jo je že čakala stara gospa. Nekaj časa sta me opazovali in nato sta se spet pogovarjali. Čez čas sta prišle do mene in mi rekle da bo ve vredu. Nato je ženska odšla gospa pa me je peljala v mojo novo sobo. Tam so že sedele tri punce. Eno dekle je pristopilo do mene in me prijelo za roko: "Pridi z nami na kosilo, boš videla da se boš hitro vključila." Ko sem že nameravala oditi za njo sem dobila mravljince in pprebrala sem dekličine misli, mislila je da sem samo neumnica, ki se prilizuje gospe Swaft in da me bo na kosilu pred vsemi osmešila že na moj prvi dan. Takrat sem ji iztrgala mojo roko in pohitela na prazno posteljo. "Nisem lačna, hvala" sem rekla deklici ki je jezno prhnila. V resnici sem bila sestradana. Ko so deklice odšle sem prosila gospo Swaft če lahko gledam televizijo v njenem kabinetu. Dovolia mi je in res sem gledala poročila, da bi se zamotila in videla sem da je iz bližjega živalskega vrta ušel mladiček geparda. Nato sem odšla do gospe Swaft. Tam sva se ogovarjali nato pa me je vprašala po imenu. Zgroženo sem jo pogledala in odkimala. "No potem pa bodi Sidney..." je rekla. Čez nekaj časa sem odšla na vrt in tam v travi zagledala gepardovega mladička...



01. julij 2013
next
01. julij 2013
u126382
u126382
next
01. julij 2013
u139932
u139932
Nisem morala verjeti svojim očem. Izgubljen mladič geparda na vrtu sirotišnice v katero so me pripeljali pred samo pol ure. Pobožala sem ga in upala da ne bom začutila mravljincev in kako se mi bodo njegove misli usilile v glavo. zgodilo se ni nič, zelo sem si oddahnila. Tedaj pa sem rekla mladičku: "Kako ti je ime?" in nato je mladiček odgovori: "Zack" . "Aaaaaaaaaaaaaaa!" sem zakričala. Ne ne more biti res najprej mravljinci, nato misli ki mi silijo v glavo in na koncu mi ta mladič odgovori na vprašanje. Upala sem da sanjam in da se bom zbudila v domači postelji, da bo vse spet po starem. Ampak zgodilo se ni nič. Nenadoma so se vrata sirotišnice odprla. "Sidney..." kratek premor "Sidney, kje si?", skrila sem se za grm in tam pustila mlediča ter stekla do gospe Swaft. Hotela me je prijeti za roko ampak sem se ji izmaknila saj me ni zanimalo kaj misli o meni. Že to kar sem doživela do zdaj je bilo za osem letnico popolnoma preveč. Gospa Swaft me je peljala v svoj kabinet. "Veš tista gospa ki te je pripeljala... No ona meni da si ti tista Emma Styles... Meni se sicer zdi nemogoče ampak ali si ti Emma Styles?" Presenečeno sem jo pogledala. Prijela me je za roko in ponovila vprašanje. Dobila sem mravljince in prebrala sem njene misli: "Prosim bodi Emma Styles...Prosim... Če si ti ona bom dobila nagrado vredno 10000€, ki jo ponuja tvoja babica" Začela sem divje razmišljati, "Če ji povem grem lahko nazaj k babici, vrnil se bo, ne ne ne ne bom ji povedala in si tako utrnila boljšo prihodnost. Kot kaže je pohlepna gospa Swaft moja rešilna bilka, z njo bom mogoče le deležna kanček svetle poti." "Ne nisem Emma'' sem ji tiho odvrnila.
"Verjela ti bom na besedo" je jezno a s kančkom ljubeznivosti rekla gospa Swaft. "Lahko greš ljubica" je še dodala tik preden me je spodila iz kabineta. Odšla sem ven in za grmom zagledala mladega geparda. Želela sem mu povedati o mojem življenju a sem se bala odgovora zato sem ga vzela v naročje in mu samo rekla da ga bom posvojila. Odložila sem ga nazaj za grm in mu rekla naj ostane tam preden mi kaj odgovori sem že zbežala nazaj v sirotišnico. Odšla sem naravnost v posteljo. Zaspala sem in si v mislih predstavljala mojo mati. Tedaj mi je v misli planil spet moj oče ki vihti pas nad malo Emmo. Tedaj sem se zbudila. "Nisem več Emma, sedaj sem Sidney" sem si mislila in zaspala nazaj. Sedaj bom srečna padla sem v globok spanec.

[img]http://t2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSlkbjjRb7e9lJHpcoJpNqVrBBfuFmLt6svnDTdLr-opR1GjyZH[/img]
01. julij 2013
neext
01. julij 2013
u126382
u126382
neeeext!
01. julij 2013
u139932
u139932
A lahko pridobita nove bralce...
Pe 1 next pa nadaljujem
02. julij 2013
Nex plizz ful je dobra zgodba
02. julij 2013
u139932
u139932
Moji dnevi v sirotišnici so minevali kar se da počasi. Gepardov mladič Zack je postal moj najboljši in edini prijatelj. Minevali so tedni, meseci in leta. Na moj 10. rojstni dan je v sirotišnico prišla neka gospa. Odšla je v kabinet gospe Swaft in po dolgem pogovoru je gospa Swaft prišla do mene in nekaj drugih deklic. Rekla je da se moramo zglasiti v njenem kabinetu čez pet minut. Vse deklice so bile nervozne in pričele so si popravljati¸obleke in frizure. »Zakaj pa ste vse tako nervozne?« sem jih vprašala. Neka deklica se je namrščila in me pogledala:»Ena od nas bo dobila novo družino« je rekla in me nato premerila od glave do peta, »Ampak to ne boš ti« je še posmehljivo dodala in odšla. Pohitela sem za njimi pred kabinetom sta nas že čakali gospa Swaft in neka gospa Taylor. Vljudno nas je pozdravila. Gospa Swaft je zaploskala z rokami in nam velela da naj se usedemo. Takrat sem pomislila na mojo ljubeznivo mamo in nato ugotovila da mogoče gospa Taylor le ni tako slaba. Gospe sta odšli v kabinet in začeli govoriti kar se da dolgo.
»No to so naša dekleta... Nič posebnega kakor ostali otroci, boste res posvojili eno?«
»Ja nisem še prepričana glede tega saj imam že dve hčerki...«
»Ah gospa otroci so naša prihodnost, zakaj ne bi eni utrnili bolše prihodnosti«
»Ja kaj pa vem no... Mogoče tista mala«
»Sidney? Torej je ona naredila na vas vtis. Seveda ljubek obrazek, tako nedolžna, ampak z njo bi imeli težave saj je zelo zadržana«
Ko je gospa Taylor videla, da gospa Swaft ni želela da bi posvojila Sidney, je začela razmišljati...
»Veste kaj, kar Sidney bo posvojila saj imate prav glede ljubkega obrazca...«
Gospa Swaft jo je razkačeno pogledala in nato iz predala potegnila moje papirje in jih dala gospe Taylor, ki jih je podpisala. ko sta stopili iz kabineta, mi je srce razbijalo tako kakor da mi bo zdaj zdaj skočilo ven. »Pridi Sidney sedaj si moja hčerka.« je gospa Taylor pomahala z papirji. Tista deklica ki mi je prej sitnarila me je pogledala z odprtimi usti in nato užaljeno odšla. Nato sem ustala in odšla za gospo Taylor. Usedli sva se v avto in se odpeljali, zadnjič sem pogledala sirotišnico, tako sočutno kakor da bi gledala domači dom. Ko sva se peljali je sirotišnica izginjala, izginjala,izginjala in na koncu mojega doma ni bilo več. Peljali sva se in ženska se je jezila na dolge kolone. Ko sva se prebili iz gneče sva odpeljali na stransko cesto, kjer je ženska kar dobro pritisnila na plin. Pridrveli sva okoli ovinka, kjer je tovornjak ravno prehiteval osebno vozilo. Norec ni zmanjšal hitrosti in je peljal naravnost proti nama. Gospa Taylor se je ravno zapičila v eno točko in tovornjaka sploh ni opazila. Hotela sem zakričati ampak zaradi histerije nisem morala iztisniti niti kančka glasu. »Neeeeeeeeeeeeeee!!!!!«
BUM!!! Avto se je raztreščil v tovornjak. Odpela sem pas in se izmotala iz avta. BUM! Ponovno avto je razneslo na drobne koščke in z njim tudi gospo Taylor. »Neee« spet sem izgubila družino. Najprej mamo in očeta, nato Zacka, ki je ostal v sirotišnici, nato gospo Swaft in sedaj gospo Taylor. Kakor kaže mi ni usojena svetla potka. Nikakor mi ni. Prišli so reševalci in me dali na nosila. Odprla sem oči in zagledala… Reševalčeve prsi so bile obarvane zeleno. Ne ni mogoče, ne morem videti…



02. julij 2013
u139932
u139932
4nexti bo nadaljevanje
02. julij 2013
Nnnnnnnneeeeeeeeeexxxxxxxxxxxttttttt!!!!!!
02. julij 2013
u126382
u126382
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
02. julij 2013
Neext
02. julij 2013
u139932
u139932
1 more
03. julij 2013
neext
03. julij 2013
nujno čim prej nexti ker took dobre zgodbice še nisem brala! <33333
03. julij 2013
neext noo hiteer
03. julij 2013
u139932
u139932
»Ne ne morem videti avr.« Zgroženo sem pogledala reševalca in ko se me ta ni več dotikal tudi njegove avre nisem več videla. »Verjetno se mi je samo dozdevalo« sem pomislila in naslonila glavo na nosila, ter se predala zibanju in toku vetra. Spet so me peljali v bolnišnico ampak tam sem se spretno izogibala kakršnim koli nepotrebnim stikom z ljudmi. Težko je razumeti vse to dogajanje, ampak ima vsaka stvar svojo razlago…
Po nekaj dneh me je prišla iskat neka ženska in me odpeljala nazaj v sirotišnico. Tam sem se vrnila v mojo običajno sobo. »Sidney, prosim pridi v kabinet gospe Swaft« je zaklicalo neko dekle. Vstala sem in se podala po poti do kabineta. Vse oči so bile uprte vame, pot se mi je zdela skoraj ne poznana, pa sem iz sirotišnice odšla pred nekaj dnevi. Vstopila sem v kabinet. Vrata so zaškripala. Veter je zavijal. Gospa Swaft se je obrnila na svojem stolu. »Sidney. Ti ubožica ti. Imaš pa res smolo. Ponovno bomo morali urediti papirje zate…« je začela gospa Swaft. »Ja in kaj ima to veze z mano« sem pomislila in prikimala gospe Swaft. Potem je še nekaj časa nakladala in govorila nepotrebne stvari. Na koncu pa je samo rekla »Pojdi v sobo«. Vstala sem in odšla. Po mestu se je kar hitro razširila novica o razbitem avtu in prometni nesreči. Od takrat me ni nihče več želel posvojiti, saj sem veljala za prinašalko nesreče. Bil je moj 15. Rojstni dan, 7 leto v sirotišnici in 5.let od nesreče. Vsi meščani so že skoraj pozabili name in na mojo »nesrečo«. Ta dan je prišla v sirotišnico dokaj zanimiva gospa. Prišla je s svojima dvema hčerkama. Glede na videz je morala biti stara okoli 40 let, vendar pa je sama sebe prepričala da je mlajša. Torej je domišljava. Zmrazilo me je po hrbtu. Gospa Swaft je poslala po nekaj deklet vključno z mano. Tako smo morale počakati na stolih in sedaj sem že vedela zakaj gre. Po dolgem pogovoru je gospa Swaft prišla k nam na hodnik. »Dekleta naj vam predstavim gospo Frost. Slednja nas je razjarjeno pogledala in nas premerila od glave do pet. Zagrabila me je za roko. Dobila sem mravljince, njeno oprsje se obarvalo nežno sivo. »Je to dobr ali slab znak?« sem se spraševala. Njene misli so mi šinile v glavo »Ja tale bo prava, ne preveč krhka z slabo preteklostjo, v strahu bo storila vse« je pomislila in nekaj zamomljala. Prestopila se je k naslednji in nato kar sama odšla nazaj v kabinet gospe Swaft. Tako hladne ženske moje oči do danes še niso videle. Sedaj mi je preostalo samo še čakanje in upanje, da sem si nje ne misli le predstavljala in da me ne bo posvojila. Sredi premisleka so se vrata kabineta škripajoče odprla in ven je stopila gospa Frost. Za njo je skoraj u solzah prišla gospa Swaft in zmajala z glavo. »Sidney« je zaupil sračji glas gospe Frost »V avto, tako« pod nos mi je pomolila papirje. Obrnila sem se in odšla do njenega luksuznega avta. Morala sem se usesti na zadnji sedež, ampak vozila ni gospa Frost ampak njen šofer. »In na kaj sem naletela sedaj?« sem zgroženo pomislila, ko je gospa Frost sunkovito zaloputnila vrata avta, ki se je odpeljal. »Moje življenje je kakor nočno nebo, na njem sveti toliko zvez, ki predstavljajo srečo, ampak jih ne dosežem…« sem pomislila in se predala usodi.



03. julij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!
03. julij 2013
neext
03. julij 2013
u139932
u139932
Avto je odpeljal v meni neznani del mesta. Vijugal je med hišami in stolpnicami in se na koncu ustavil pred velikansko vilo. Vedela sem da bo moje življenje naporno. Takrat pa sem s kotičkom očesa opazila majhno revno hiško zraven »naše« vile. Tista hiška mi ni dala miru. »Le kdo živi v njej?« tudi to vprašanje mi ni dalo miru. Vstopila sem v vilo. Gospa Frost me je peljala v mojo sobo. Bila je res majhna glede na velikost vile. Moje življenje je potekalo naprej sedaj v novem domu.
Minil je že en mesec. Skoraj sem se že navadila tečne gospe Frost. Če si ubogal njene ukaze sploh ni bila tako sitna. Bil je le en problem in to je bilo moje ime. Včasih me je gospa Frost, klicala »Sidney, Sidney« jaz pa sem samo pomislila »joj kje je ta Sidney! Naj že gre do gospe Frost, da bo nehala vpiti.« V naslednje trenutku pa sem se zavedala da sem Sidney jaz. Naučila sem se izmikati nepotrebnih dotikov ali pa vsaj zamotiti moje misli da niso brale drugih, ampak to mi je uspelo le občasno. No kmalu bom morala v šolo. Šola v sirotišnici je potekala enako, kakor druge šole ampak še vedno je bilo popolnoma drugače.
»Bip, bip,bip« zbudila me je budilka. Pogoltnila sem cmok v grlu in se oblekla za v šolo. Pohitela sem na avtobusno postajo. Tam je že čakal avtobus, pohitela sem in uzrla polno nepoznanih obrazov,ki so zrli vame. Iskala sem sedež, na katerem bi lahko sedela sama. Tam na nekem sedežu je sedelo dekle.
»Lahko prisedem?«
»A? JA ja seveda lahko«
Sledilo je nekaj dolgih minut tišine…
»Kako ti je ime?«
»Meni? Pia… Pia Cane. Ti?«
»Sidney, samo Sidney«
Avtobus je prispel na šolsko postajo. Zbegano sem hodila sem ter tja. Ko sem vstopila sem še bolj zmedeno iskala našo učilnico. Zazvonilo je začete pouka, jaz pa še vedno nisem našla učilnice.
»Potrebuješ pomoč?« sem zaslišala prijeten fantovski glas.
»Jaz? Ja no, prosim«
»Pridi z mano, katero učilnico iščeš?«
»9.d«
»Vau, super, da bom za sošolko imel tako prikupno dekle«
»Hvala no« sem poskušala biti vljudna, čeprav mi je že šel na živce.
»Ime?«
»Sidney«
»Me ne boš vprašala po imenu?«
»Ne vem«
»Kako ti je ime?« je zacvilil in poskušal doseči ton mojega glasu.
»Imam res tak glas? Kako ti je ime?«
»Harry«
»Super«
»Moje ime?«
»Ne, da sva prispela do učilnice«
Vstopila sva v razred. Vse oči so se uprle vame. Mislila sem da me bo kap. Tedaj pa me Harry prime za roko. »Pusti me!« sem zaupila in učiteljica je uprla pogled vame.

[img]http://t3.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcTMCf66diqr5hj1HpdIBEUXsqFg1PEjPga7wqgPHHKLfAhVvaSX[/img]
03. julij 2013
neeeeeeeext
03. julij 2013
OMG, OMG, OMG the best zgodbica ever..Nisem še brala boljše..čimprej napiš neext
I can't wait!
03. julij 2013
u139932
u139932
Nasmehnila sem se učiteljici in si želela prikriti že storjeno. Ampak učiteljica se sploh ni več menila zame. »Harry! Spet zamujaš!« je zavpila učiteljica. Harry je poklapano odšel do prostega mesta. Stopila sem do učiteljice: »Jaz sem tista nova- Sidney« »Sidney Frost?« pogledala sem učiteljico »Ja« sem odgovorila in po krajšem premisleku še dodala »Najbrž«. Učiteljica je rekla naj se usedem na prosto mesto. Stopala sem do neke mize na sredini, ki je bila edina prosta. Vsak udarec moje noge v tla je pomenil nov pogled name. Končno sem prispela do mize. Usedla sem se in začela poslušati učiteljico. Nekdo me je potrepljal od zadaj. Obrnila sem se »Pia!« sem potiho rekla. »Oila. Kot kaže si že bila krščena«, mi je zašepetala in se zasmejala. Po uri me je pred razredom že čakala Pia, jaz pa sem se komaj prebila iz gneče. Hodili sva po hodniku in se pogovarjali.
»Super, da sedim pred tabo« sem poskušala začeti pogovor.
»Ja, ja. Prosim za malo pozornosti, saj te moram podučiti o vsem na šoli da se boš znašla«
»No… Emm…Prav«
Hodili sva po hodniku in Pia mi je predstavljala vse skupinice učencev in pri tem podrobno govorila, s katerimi se lahko družim in s katerimi ne. Počutila sem se obupno, saj nisem poznala nikogar. »No to so pa največji frajerji na šoli« je rekla Pia in pokazala na skupinico fantov. Bili so res frajerji. Tam med njimi je stal Harry. »Je on tudi med njimi?« sem vprašala Pio. »Ja. A ni luštkan ?« je rekla Pia. »Nekdo je zaljubljen« sem se nasmehnila in se spet spomnila kaj mi je Harry naredil. »Odšla sem proti njim in bila trdno odločena da ga bom nadrla i ga osmešila. Vsak korak bližje sem izgubljala samozavest. »Ne ne bojim se. Zajci se bojijo. Sem mar jaz ali zajec? Vedno sem bila zajec. Mi je mar ukradel osebnost?Ja« bila sem le nekaj korakov oddaljena od njega. Obrnila sem se na peti in hotela zbežati. »Kam pa kam miška?« je rekel Harry. Dovolj mi je bilo. Obrnila sem se in mu primazala klofuto. Grdo me je pogledal in se držal za lice. »Ha sedaj si pa dobil« se je zasmejal nek drug fant. Pristopil je do mene. Prijel me je za roko začutila sem mravljince. Nisem morala prebrati njegovih misli. To uspe le redkim. »Kako je to mogoče?« sem pomislila.
»Kako ti je ime ljubica?« me je presenetil fant.
»Kaj bo pa sedaj? Eden me prime za roko, me boš ti poljubil ali kaj?« sem v naglici jezno zakričala.
»Če že vstrajaš« je rekel fant.



04. julij 2013
u126382
u126382
neeeeext!
04. julij 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxttttttttttt
04. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg