Forum
Heyla!

Kot verjetno že vidite bom pisala fantazijsko zgodbo. Verjetno ne bo nekaj uau, ker nisem neka profesionalna pisateljica ampak amaterka z zanimanjem za pisanje. Origo. Zakaj tak naslov? Kaj pomeni? Edino kar vam lahko izdam je to, da boste to izvedele v zgodbici Ideje nisem prekopirala od nikjer, saj se je ideja znašla v moji glavi ko sem poslušala neko pesem.

Prosila bi, da ne oglašujete brez mojega dovoljenja (vprašaj, saj ne grizem). Če prebereš prosim podaj svojo kritiko, pohvalo ne samo napisat next, saj potem ne vem kako naj svojo zgodbo izboljšam (kar je v mojem interesu trenutno ). Prosila bi tudi, da tole ne postane ravno najpopularnejši chat na igrah.

Upam, da vam bo moja zgodba všeč in da vas ne bom (preveč) razočarala.
No, sedaj pa zgodba (:

NASLOVNICA:



*Naredila jo je Aella. Hvala ti*

PROLOG:

Se vam je že kdaj zgodilo, da se vam je življenje obrnilo na glavo?

Meni se je. Večkrat. Od dogodkov izpred nekaj ket, do sedanjosti. Do obrata lahko pride že zaradi ene majcene napakice. A ta napakica ima ogromne posledice.

Vzemimo za primer let z letalom. Če se letalo obrne samo za eno stopinjo v stran bo prišel več tisoč kilometrov od svoje destinacije.

In potem pride tole vprašanje:

In kako se je obrnilo moje življenje?

Obrnilo se je na način, katerega si nisem mogla predstavljati niti v najhujši nočni mori.

~~~~~~~~~

Upam, da vam je bil prolog všeč (: Vesela bom vsakega mnenja v komentarjih (:

xo Leith
10. julij 2017
Next
Ne morem kaj komentirat, ker nimam nič za komentirat, niti še nisi zares začela...
So, hurry up.
10. julij 2017
Next !
10. julij 2017
don't cry
don't cry
Super (; Kar nadaljuj tako! Neext!
10. julij 2017
Next
10. julij 2017
*TumblrGirl*
*TumblrGirl*
Next
10. julij 2017
Next
Za začetek je dobro.
10. julij 2017
Next... prolog je super.. kumi cakam na naslednje dele.. ((:
10. julij 2017
zanimiv začetek
Next
10. julij 2017
Next
11. julij 2017
Next
zanimivo
11. julij 2017
Next
ta prolog res vzbudi zanimanje za zgodbo (:
11. julij 2017
Next! Komaj čakam da začneš
11. julij 2017
Next zanimivo
11. julij 2017
Prolog ti vzbudi zanimanje,tko da komi čakam nadaljevanje
Next
11. julij 2017
Heyla!
Ne, tole ni nadaljevanje ampak moram reči, da mi je iskreno žal da ga ni, ampak situacija je taka:
Internet nam vn meče in dela samo na tavelkmu računalniku (škatli) in jz pišem na prenosnika na kateremu ne dela internet in zaradi tega ga tudi ne morem spravit na ta velk računalnik. Če ma katera kkšno idejo kako nej vseen spravm na ta velk računalnik (razen če prepišem, kar verjetno bom) nej pove. Tako da se opravičujem in hvala za razumevanje.

Pa najlepša hvala za tak odziv. Nepričakovano *o*
11. julij 2017
Word dokument pa na usb?
11. julij 2017
Uau, kok sem jz neumna
11. julij 2017
Ojla!

Pomojem sem jz dons dobila nagrado za najbolj neumno bitje na svetu Senca~ pa za najbolj genijalno oh, jaz pa ta moja pamet.. No, pustimo to zdaj.

Kot sem že prej rekla hvala vam za tak odziv, sem mislila da bo mnogo manjši. Tule, pred vami pa je že prvo nadaljevanje in resnično upam, da vas ne bom (preveč) razočarala.

Zdajle par nadaljevanj bo mogoče malo dolgočasno, saj se zgodba ne razvije takoj oz. se prelomni dogodek ne zgodi v prvem nadaljevanju ampak malce kasneje.

Upam, da vam bo všeč (:


1

Jo Johnson

Mesto se je počasi prebujalo. Prvi prodajalci so že odpirali svoje trgovine, na tržnici so ljudje že postavljali svoje mizice in zlagali izdelke. Upali so, da se bo kasneje kdo ustavil pri njih in kupil kaj, da bodo lahko šli mirne duše domov. Razumela sem jih. Hoteli so le najboljše za svojo družino. Ravno zaradi tega sem malico in kosilo raje kupovala tam kot pa v nakupovalnih centrih, saj sem z nakupovanjem na tržnici dajala denar v dobre namene, za družine, v nakupovalnih centrih pa so samo kradli.

In kaj sem počela sama, medtem ko se je mesto prebujalo?

Sedela sem na svojem majhnem balkonu in pila kavo. Mrzli zrak me ni odvrnil od moje rutine, poleg tega pa je bilo v moji klavstrofobični sobici tako mrzlo kot zunaj, saj sem ponoči zmeraj pustila odprto okno.

Zakaj?

Sama verjamem da je to pač stvar navade, ampak drugi mislijo da zato ker se mi je zmešalo. Prav malo mar mi je kaj mislijo. Tako ali tako ne govorijo z mano. Zanje sem preveč nenormalna. Ampak vseeno, njihovi pogledi na ulici me ubijajo, zato se poizkušam izogibati raznoraznim čudnim stvarem, saj bi le te povzročile nove čenče in s tem tudi več pogledov.

Ob opazovanju mesta se je moja skodelica počasi izpraznila. Začela sem razmišljati o predmetih, ki sem jih imela na urniku. Niso bili hudi, a imela sem dolg pouk. V šoli bom skoraj osem ur in pol. To je pomenilo, da si moram kupiti tudi popoldansko malico, poleg zajtrka in kosila.

Počasi se je oglasil tudi mestni zvonec, moja iztočnica za priprave na pouk. Počasi sem vstala in odšepala v svojo majhno klavstrofobično sobo.

No, saj ni bila tako majhna, ampak v njej sem se počutila tako kot da mi bo ravnokar zmanjkalo zraka. Stene so bile moje najljubše barve, svetlo zelene, tudi preostanek sobe ni bil kar tako. Velika bela zakonska postelja, bele omarice, beli predali. Soba je bila lepa, a vseeno smrtonosna.

Hitro sem prijela v roke šolsko uniformo, ki je bila sveže oprana in zlikana. Kos za kosom sem jo hitro položila na posteljo in si hitro slekla pižamo.

Belo srajco, svetlo modro kravato in ohlapne sive hlače sem takoj spravila nase. Če si vprašal mene je bila uniforma čudovita, saj je bila normalna, a sama sem v njej izgledala kot porcelanasta lutka. Pogledala sem se v ogledalo, da bi potrdila mojo domnevo, kot vsako jutro. In res je bilo.

Moj obraz srčaste oblike. Oči velike in nenavadne, obdane z dokaj kratkimi, a vseeno zavitimi trepalnicami. Nos majhen, usta polna in rožnata, povsod po obrazu pa majhne oranžne pegice. Vse to je skupaj sestavljalo lutko. Lutko so samo še poudarile nekatere stvari v mojem videzu npr. moja majhnost, dolgi zlato rjavi kodri in porcelanasta koža in prepričana sem bila, da če bi bila v pravi formi, bi lahko nastopala kot lutka v gledališču.
Zavzdihnila sem, vzela elastiko in si lase hitro spela v čop, nato pa pohitela na balkon, saj me je počasi že grabilo v prsnem košu.

Neverjetno kako hitro se mesto zbudi. Samo notri skočiš, da se preoblečeš, pa je že vse drugače.

Mesto se je zbudilo. Kako to vidim? Ljudje odhajajo v službe, avtobusi so začeli voziti, sosede že hodijo po ulicah oblečene v najnovejša oblačila, ki so jih prejšnji dan prinesli njihovi možje. V njih sprehajajo pse, samo da bi videle če je kaj novega in da bi se razkazovale.

Pa te še niso najhujše. Najhujše so tiste, ki po cele dneve sedijo na balkonih in spremljajo dogajanje po celi ulici. Poslušajo prepire mladih družin, da lahko čenčajo o nevzgojenosti njihovih otročajev. Tudi skozi okna rade gledajo. Spomnim se, da sem nekajkrat zalotila sosedo Fernando, kako gleda skozi okno in me opazuje pri preoblačenju. Najraje bi ji kakšno zabrusila, a nisem potrebovala dodatnih čenč, ko me srečajo na ulici, sploh pa ne tistih ki prihajajo od gospe Fernarde. Oh, kako si želim da bi ta starka padla z balkona in da bi jo končno pobralo.


Kako se vam zdi?
11. julij 2017
Next zelo dobro pišeš!
11. julij 2017
Všeč mi je ko zelo dobro opisuješ podrobnosti...
Neext... (:
11. julij 2017
Prvih nekaj povedi me je spomnilo na odlomek iz Jevgenija Onjegina, kj smo ga brali v šoli... pač, kako se vse prebuja. Le da je bila tam zima.

Nenavadno mi je tudi dejstvo, da ima za šolsko uniformo hlače. Ponavadi so krila, ali pač? Je pa tudi res, da si ob omembi šolske uniforme takoj predstavljam kakšno tipično japonsko (watching too many animes, gomen )

Začetek je v redu, ti to opisovanje leži ali se moraš precej potruditi? Kajti meni opisovanje okolice, take kot je na primer mesto, ni na kožo pisano. Če smatram stvar za dolgočasno, potem se mi tudi ne da njej nameniti kaj pretirano veliko besed.

Anyway, don't listen to me, I have nothing smart to say, I just like to strike a conversation like this because I am lonely :'D

Next!
11. julij 2017
Senca ~ Glede te uniforme. Saj je res, da majo krila punce, ampak je Jo malo posebna. Sej enkrat se bo vse razkrilo

Glede tega opisovanja. Takole rečem. Sploh nisem vedla da sem opisvala...mi poj zgleda leži ker zame je to tko kako normalno pišem
11. julij 2017
Next
Tvoje pisanje je zelo... prijetno.
Ne vem, če je takšen občutek ali način pisanja sploh mogoč, a vidim da znaš v polni sliki prikazati in se vživeti v vsakdanjik mesta.
Imaš smisel za pisanje in podrobnosti, zato ga pridno izkoriščaj.
11. julij 2017
*Gasps.* Is she trans? OMG, that would be awesome.

Aha, super potem ^-^ Lucky you.
11. julij 2017
RavenGirl- Hvala *_*

Senca ~- hah pomoje te bom razočarala k boš zvedla resnico si pa dala zanimivo idejo za moj kkšen naslednji projekt
11. julij 2017
Trust me, put some LGBT in it, that always makes the best plot twists. No one expects it
11. julij 2017
Se strinjam s Senco~
12. julij 2017
Next

Se moram strinjat z vsem zgoraj napisanim. Tvoje pisanje je res zelo prijetno in tako nekako ... pomirjajoče Res lepo opisuješ stvari, sploh okolico. Komaj čakam na nadaljevanje!
12. julij 2017
super zelo mi je všeč..
Next
12. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg