Forum
Hei! Vračam se z novo zgodbo. Tokrat boste bolj jokali kot se smejali. Črpala bom iz knjig in resničnega življenja. Kakšna pa je zgodba pa ugotovite sami!

Onkraj tega sveta

Solze so se mi v potoku ulile čez obraz, takoj ko sem za sabo zaprla vrata. Obrnila sem ključ in zaklenila vrata. Spolzela sem po vratih navzdol. Noge sem potegnila k prsnim košu in jih objela z rokami. Vsa moja jeza se je spremenila v solze. Vse stare rane so se odprle. In bolečina je kakor plenilec planila name. Občutki krivde in razočaranja vse je priplavalo na plan. Iz mene je kriknil zvok groze, bolečine. In moja roka je poletela z vso močjo proti tlom. Z vso silo sem udarjala tla pod sabo a to ni pregnalo bolečine iz srca. Prsti so me boleli, a bolečina se ni mogla primerjati z bolečino v srcu.

»Ne zadržuj solz, izlij jih iz sebe.«

mi je pravil dedek kadar sem poletne počitnice preživljala pri njemu. In spet, še en občutek krivde se je prebudil v meni. Skozi misli, sem zaslišana trkanje. »Kdo je?« sem poskušala z čim bolj normalnim glasom vprašati. »Jaz.« se je oglasil droben glasek na drugi strani. Vstala sem, obrnila ključ v ključavnici. Odprla sem vrata in v objem potegnila mojo mlajšo sestrico. Stisnila se je k meni in roke ovila okoli mojega vratu. Zaprla sem vrata in jih ponovno zaklenila. Prebila sem se skozi razmetano sobo do postelje ob steni. Položila sem Emmo na posteljo in legla zraven nje. Pokrila sem naju in spet zaspala v solzah.

Prolgue
Zgodba vas bo popeljale čez višavja Škotske pa vse do predmestja v New York-u. Spoznali boste 17 letno Gajo, katera se spopada z življenjem. Ima dvojčka Benjamina ter mlajšo sestro Emo. Njena zgodba je tako drugačna a pa še tako podobna ostalim. Ste pripravljeni na goro solz? Imate pri sebi robčke? Ali bi rajši imeli pokovko in proslavili srečen konec? Ostanite z mano do konca in ugotovili boste!

Gaja: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/43/38/51/433851b48e64a7feddb3c82ead0a5870.jpg
Benjamin: http://s5.favim.com/orig/140613/boxing-boy-brown-hair-cool-Favim.com-1837207.jpg
Ema: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/1d/8f/74/1d8f7429f32ea068245d8fc4990495e8.jpg

End
12. april 2017
u223429
u223429
Next
13. april 2017
Next
13. april 2017
u223429
u223429
Next
13. april 2017
Next
13. april 2017
Next (:
13. april 2017
u223429
u223429
Next(:
13. april 2017
Next
13. april 2017
u223429
u223429
Next pa igrat grem dijo čax
13. april 2017
Next
13. april 2017
u223429
u223429
Next ?
14. april 2017
Onkraj tega sveta



Zbudilo me je tresenje za rame. Počasi sem priprla oči ter se navadila na temo. Ema me je budila. »Kaj želiš?« sem vprašala z zaspanim glasom. »Lahko grem spat v svojo sobo.?« je bolj rekla kot vprašala. Prikimala sem in jo dvignila v naročje. Odklenila sem vrata in se po temnem hodniku sprehodila do Emine sobe. Vrata sem odprla in stopila do postelje. Položila sem jo med plišaste igračke ter jo pokrila z odejo. »Sladke sanje.« sem ji zaželela in ji dala ljubčka na vrh čela. Zapustila sem Emino sobo in se vrnila v mojo. Za sabo sem zaprla in zaklenila vrata. Zakaj to delam? Zaradi zasebnosti, saj mi ni do tega da bi kdor koli vedel kaj se z mano dogaja. No saj tudi nihče ne ve. Dokler nosim domov dobre ocene se moji starši sploh ne zanimajo zame.
Pogledala sem proti uri, ki je kazala tri zjutraj. Mojega spanca je konec. Imam še štiri ure preden se odpravim v pekel. Iz pisalne mize sem potegnila zvezek za fiziko in sedla na posteljo. Začela sem ponavljati snov, ki sem jo do sedaj znala že kar na pamet. Dvakrat sem vse preletela in ni me več zanimala fiziko. Lahko bi si pripravila torbo? Na hitro sem po sobi poiskala zvezke in jih zbasala v torbo. Vse skupaj mi je vzelo petnajst minut časa. Iz nočne omarice sem potegnila najnovejši iphone in slušalke. Starši so mi ga kupili teden dni nazaj zaradi dobrih ocen. Vendar pa samo leži po sobi saj ga ne uporabljam. Slušalke sem dala v ušesa, vklopila glasbo nato pa se ulegla nazaj v posteljo. Strmela sem v bel strop polepljen z zvezdami in luno. To je bila še edina stvar, ki me je pomirjala. Ko se je še zadnja glasba na seznamu odigrala melodijo sem se vrnila v realni svet. Ura je tokrat kazal pol šest in čas je bil da se začnem pripravljati. Iz tal sem potegnila črne kavbojke, na stolu pa našla sivo majico. Čez sem dala temno moder pulover, ki je bil v časih bratov. Rokavi so bili predolgi in nekako je visel z mene, ampak sem v njem iz gledala dokaj v redu. Sedla sem pred ogledalo in poiskala eye liner. Naredila sem tanko, dokaj vidno črto nad trapalnicami. Z maskaro sem jih podaljšala in z nekaj pudra pokrila mozolje. Zakaj uporabljam ličila? Počutim se kot da nosim masko in imam razlog zakaj ne jokati čez dan. Dolge težke lase črne kot noč sem si spela v čop in bila zadovoljna, da ne iz gledam kot zombij.
Na telefonu sem slišala ne preveč znani zvok sms-ja. Pisala je Emily: 'OB 6.30 bom pri tebi z kavo!' Je sošolka in tako rečena edina oseba katera ve da nisem dobro. Ve za nekaj stvari ne pa za vse. Nekaj let nazaj sem jo rešila pred samomorom. Ona mi zdaj vrača uslugo. Imela sem še pol ure, zato sem poslala posteljo in pospravila po sobi. Dvajset čez šest sem se spustila po stopnicah, si pri vhodu obula čevlje in oblekla jakno. In že sem za sabo zaklepala vrata.
Ob vznožju potke je čakala Emily. »Jutro, si kaj boljše? Na izvoli kavo!« je rekla veselo, mi podala kavo in me objela. Vrnila sem objem in jo stisnila k sebi.

End
14. april 2017
Next
14. april 2017
Next
14. april 2017
u223429
u223429
Next
14. april 2017
Next (:
14. april 2017
u223429
u223429
nest nest nest _)
14. april 2017
u216558
u216558
Next
14. april 2017
u223429
u223429
Next Next
14. april 2017
Next
15. april 2017
u223429
u223429
Next
15. april 2017
Next
20. april 2017
Next Takoj prosim no ze prej nisi napisala Next-a nevem kolk casa!!
20. april 2017
C'mon
20. april 2017
Daškaa-nextala bom, ko bom mela čas, ker mam vlk dela z šolo in ne najdm čas da bi pisala. In če ne objavim kmal to še ne pomeni, da sem nehala. Samo časa ne najdem.
20. april 2017
okj
20. april 2017
Next
05. maj 2017
Onkraj tega sveta


Spustila sem jo iz objema in začele sva hoditi po ulici naprej. V žepu hlač sem našla slušalke in jih vklopila v uho. Poiskala sem še tolikokrat predvajano glasbo ter zvok dala na največjo jakost. Melodija se je menjavala in zopet sem se izgubila v mislih. Glavo sem imela polno zgodbic s srečnim koncem. A vendar je moja ušesa preplavila še tako znana melodija. Najina melodija. Pozabljeni spomini so se vrnili v sekundi in pol. Moja glava je postala težka, v kotičkih oči so se mi začele delati solze. Kar se da hitro sem potegnila telefon iz žepa in izklopila glasbo. Slušalke sem stlačila v žep in poskušala ignorirati spomine. Emily me je čudno pogledala vendar rekla ni ničesar. Do konca poti sem poskušala ignorirati spomine. In seveda bolečino, ki je počasi prevzemala vsak centimeter mojega srca. Vstopili sva v šolo in nasmehnila sem se na veliko.
»Se bova videle pri malici?« me vpraša Em.
»Seveda, dobro odpiši test pri zgodovini.« sem ji zaželela in že me ni bilo več.
S svetlobno hitrostjo sem hodila proti svoji omarici. V pičlih ter minutah sem že stala pri njej in iz nje povlekla učbenik za slovenščino. Zaprla sem omarico in jo imela namen zakleniti, ko mi je ključek padel na tla. Sklonila sem se, da sem jo pobrala. Pogled sem usmerila proti paru ki je stal v kotu. Proti njemu. Vedela sem, da je tam in vedela sem tudi, da ga ne smem pogledati. Pa vendarle sem morala. Hitro sem umaknila pogled vendar je bilo prepozno. Opazil me je in oba sta se napotila proti meni. Na hitro sem zaklenila omarico in hotela švigniti proti koncu hodnika.
»Zdravo.« sem zaslišala glas iz ozadja.
»Am živijo.« sem poskusila reči sproščeno.
»Izvoli.« je rekel ter mi v roko podal velik kup papirjev.
»Hvala.« sem odgovorila.
»Mi lahko lanske vrneš v roku 1 tedna?« je spet vprašal.
Prikimala sem in že ju ni bilo več. Kup testev sem pospravila v torbo nato pa popihala proti učilnici. Sedla sem na sredino učilnice in iz torbe potegnila potrebščine. Ker je konec leta in sem imela oceno zaključeno sem se končno spet potopila v svoje misli.
Zakaj se je karma odločila izbrati mene? Ne vem. Kaj je bilo? No naj vam na kratko povem. Oktobra sem se zapletla z njim. Pisala sva si po cele dneve in preživljala dneve skupaj. In čez čas sem ga odjebala. Zakaj? Ustrašila sem se čustev do njega in pa preveč sem dala za mnenje kaj si bodo drugi misli, če bova kdaj hodila kot par. In tri tedne nazaj sva si začela spet pisati, dokler nisem nekaj časa nazaj izvedela, da ima punco. Jokala sem nekaj dni nato pa mi je zmanjkalo solz. Moje življenje se je spet postavilo na glavo.
Moje zapleteno razmišljanje je prekinil zvonec, ki je kot vedno bil nezaželena glasba za moja ušesa. Na hitro sem pospravila stvari v torbo in že me ni bilo več v razredu. Tud i do omarice nisem odšla čeprav bi si morala. Odšla sem do naslednje ure ter počakala na profesorico. Zvonilo je pet minut in še kar je zamujala. Ko je le vstopila v razred sem stopila do nje.
»Gospa profesorica smem dobiti dovoljenje da grem domov saj se ne počutim najboljše?« sem rekla in naredila čudno grimaso na obrazu.
»Seveda samo prej bom poklicala tvojo mamo če bo dovolila.« je rekla prijazno. Ko je vse rečeno opravila sem končno lahko zapustila šolo. Emily sem poslala sporočilo, da me ne bo pri pouku saj se ne počutim v redu. Hodila sem proti domu ter hotela premišljevati v življenju. A mi nikakor ni šlo. Bližajo se poletne počitnice in nimam pojma kaj bom počela. Lahko bi odšla na Škotsko k dedku ter se spravila v red. Vse kar zdaj je da se spravim v red ter naredim nekaj iz sebe.
Ko sem končno vstopila v hišo je mama še kar bila doma. Torbo sem odložila na kavč ter jo pozdravila.
»V kuhinji imaš kuhane kamilice. Prinesi še meni skodelico nato pa pridi v kuhinjo saj morava govoriti.« je rekla nato pa se zopet zazrla v prenosni računalnik. Naredila sem točno kar mi je naročila in se vrnila v dnevno sobo. Sedla sem na kavč ter se poskusila sprostiti.
»Torej vem da je letošnjo leto bilo nadvse naporno zate. In ne želim, da bi se spet postavila te bom za celotne počitnice poslala na Škotsko. Ne želim ugovarjanja saj vem kaj je najboljše zate.« je rekla ter se mi nasmehnila.
»Saj veš da bom z veseljem odšla.« sem odgovorila ter se nasmehnila.
»Od tebe pričakujem samo da se spraviš v red in ugotoviš kaj boš počela v življenju. Odšla boš konec tedna po šoli.« je še rekla nato pa se znova potopila v delo.
Vzela sem skodelico in nahrbtnik ter se odpravila v sobo. Torbo sem vrgla v kot sobe sama pa sem sedla za mizo. V roke sem vzela sliko mene in Lise. Je moja sestrična in jo pogrešam. Vendar vem, da bova to poletje še bolj nerazdružljive. Pisale sva si pisma vsa štiri leta od kar nisem bila na Škotskem in komaj čakam da jo vidim. V roke sem vzela pisalo in se odločila, da veselo novico delim z njo. Končno moja prihodnost ni iz gledala tako pusto.

End
10. junij 2017
Zelo dobro opisuješ občutke kar tako naprej
Next
11. junij 2017
Neeext ful dobro pišeš
12. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg