Forum
Aloha!
Danes sem dobila idejo, da bi napisala zgodbico, še eno vem ja. Trenutno že pišem eno, upam, da jo berete. No, zdaj pa sem se odločila, da napišem zgodbico v drugačnem stilu, malo bolj zapletenem. Take zgodbice še nisem zasledila. Idejo sem dobila ob gledanju nadaljevanke Once upon a time. No, pravzaprav, iz tiste nadaljevanke sem pobrala samo to, da se zgodbica dogaja v dveh časih. No, ampak prejle, ko sem brala eno knjigo ''Obzidano mesto'' (mimogrede super knjiga, no vsaj začetek, je pa prvi del trologije ''Varuhov skrivnosti'' – priporočam branje), sem res nekako izpopolnila idejo in odločila sem se, da jo zapišem na papir (v tem primeru na računalnik) preden mi uide iz glave. No, zdej pa zvenim že kot ena prava pisateljica, ki je ravnokar dobila idejo. Hja, torej mislim, da se vam uvoda ne da več brati, jaz pa tudi ne vem kaj naj napišem. Tako da, preidimo k bistvu.

Najprej vam bom po malem razložila za kaj se bo v zgodbici sploh šlo, ker drugače je ne boste razumeli. Ta zgodbica se bo dogajala v preteklosti in sedanjosti. Nastopata dve glavni osebi, punci, ki sta si na videz zelo podobni, a v notranjosti zelo različni. Ena bo nastopala v preteklosti, druga pa v sedanjosti. Preteklost se dogaja v času Srednjega veka, torej v Srednjeveških mestih, gradovih itd, sedanjost pa… no saj veste.
Zgodbici bosta na čase povezani, na čase ne.
Upam samo, da boste brali in uživali ob branju. In ja, pa da ne pozabim. Tale zgodbica ne bo ff., ker jih je že dovolj, poleg tega pa enega že pišem.
Dodati moram še to, da bom na začetku vsakega poglavja objavila eno sliko, ki bo (upam) zajela bistvo poglavja, nauka, misli ipd. in pa eno glasbo, saj sama veliko lažje berem (in počnem druge stvari) če poslušam glasbo. No music, no life. In ja, tudi glasba bo primerna vsebini poglavja + če glasbe ne želite poslušati, je pač ne prižgite – simply clever. Vsako poglavje bom tudi nekomu posvetila (lahko tudi več osebam – nikoli se ne ve).

☼ CHARACTERS ☼

~ Amy Smith II. ~
Prava grajska gospodična, bi ji lahko rekli. Hja, čudno, če pa je njen oče trenutni kralj v mestu. Prave gospodične z dvora si verjetno predstavljate kot važičke, neke osebe, ki si ne zmorejo umazati rok, pravzaprav o njih imate prav gotovo negativno mnenje. A Amy ni taka. Rada pomaga in dela stvari, ki jih princeske po navadi ne. In ja, Amy je stara štirinajst let.




*Amy Smith played by Taylor Swift*

~ Anastazija Callen Stewart ~
Anastazija ali Anne (tako jo kličejo prijatelji) je najbolj popularno dekle na šoli. Njena družina je bogata. Anne je edinka, zato lahko dobi karkoli hoče. Njeni dve 'BFF' sta Nikky in Leah. Ampak težko bi rekli najboljši prijateljici, ker jo morata ubogati. Stara je 14 let.




*Anastazija Cullen Stewart played by Acacia Clark*

No, to sta glavni osebi.
Hotela sem narediti tudi trailer ampak potem nisem mogla tako da – zdej ga ni.
Torej da boste sploh vedel zakva se gre in če se splača napisat next (upam, da se), bom napisala prvi del.
In ja ne bom več nakladala, res ne, ker zaenkrat nisem napisala niti ene pametne stvari.
In še to – Ne bodite presenečeni, če se bo v zgodbici pojavila čarovnija xp.
In sedaj prvo poglavje.
Hope u like it!
☼ Chapter 1 ☼







~ Preteklost ~

#Amy P.O.V.

»Khm… oprostite.« Vstala sem in odhitela stran. Odprla sem lesena vrata in se vrgla na posteljo. Odprla sem predal. Kje je, kje je? Norela sem po sobi. Končno. Svoj dnevnik sem vzela v roke in preverila, če je zaklenjen. Dobro. Ključ sem skrila v svojo skrinjico in dnevnik položila pod blazino. Nekdo je potrkal na vrata. »Amy, odpri!« mi je rekla mama. Odšla sem do vrat in jih odklenila. »Kaj želiš?« sem jo vprašala. »Prosim, da se spraviš nazaj v jedilnico! Zabava je namenjena tebi, ti pa greš od mize? Lepo te prosim! Princese se že ne obnašajo tako.« mi je začela karati. »Kdo pa je rekel, da sploh želim biti princesa??« sem ji zabrusila nazaj. O ja, znam se postaviti zase. »Tukaj ne gre za to, kaj želiš biti. To je tvoja dolžnost do kraljestva! Sicer pa, lord Frederick te čaka, zato se mi spravi v dvorano!« Predala sem se. Res ne morem nič proti mami. Za njo sem odhitela v dvorano, kjer so že končali pojedino. Kako mi gre to na živce. Družiti se moram z nekim otrokom, ki je tako olikan in želi, da je vse popolno. Sprijaznite se, ne bom se poročila z njim! Ko je bila zabava končana, sem se 'lepo' poslovila od lorda Fredericka in njegove družine. Takoj ko so se za njimi zaprla vrata, sem odšla v kuhinjo, kjer je bila mimogrede moja res dobra prijateljica Greta, ki mi je vsakič prijazno pomagala. Res je, da je bila že dokaj stara, a bila je moja prijateljica, ki mi je svetovala in držala z mano. Vsaj nekdo na dvoru. »O, poglej, poglej, kdo je prišel!« mi je rekla Greta in nasmejala. Jaz pa sem ji s kislim nasmeškom rekla samo: Hey. Greta je takoj vedela, da je nekaj narobe. Objela me je okoli ramen. »Kaj te muči, ljubica?« »Oh, Greta. Ne želim biti princesa! Želim biti navaden najstnik.« sem ji potožila.
»Ljubica, dobro se ti godi kot princesa. Imaš hrano, vodo in vse potrebno za normalno življenje, tudi zdrava si. Lahko si srečna, da si tukaj.« mi je prijazno rekla. »Vem, ampak mogoče imam še preveč stvari. Želim občutiti tudi trpljenje ali žalost.«
»Nikar si ne želi tega, Amy!«
»Če pa želim biti navaden človek!«
»Oh, dragica, saj si navaden človek. Nisi ti kriva, da si rojena kralju in kraljici. Naj te ne bo tega sram. Marsikdo bi si želel biti na tvojem mestu.«
»Greta, mislila sem, da boš razumela.« sem jo žalostno pogledala.
»Saj te razumem, a tokrat ne morem nič. Tvoja dolžnost je, da si princesa. Usojeno ti je življenje princese.« mi je še dejala.

~ Sedanjost ~

#Anastazija P.O.V
»Dragica! Pridi, da te peljem v šolo.« me je poklical očka. Oh, danes je prvi šolski dan. Danes pridejo na višjo stopnjo novi učenci. Spet jim bo treba pokazati, kdo je glavni. Šla sem se obut. Vstopila sem v limuzino. »Očka, danes greva še po Leah in Nikky!« sem zavila z očmi. »Zakaj zavijaš z očmi? Saj sta vendar tvoji prijateljici.« mi je takoj rekel očka. »Kar misli si. Njiju imam samo za spremstvo. Saj veš, vsakdo mora imeti neko spremstvo.« sem mu pojasnila in se mu nasmehnila. »Veš, Anastazija, ni mi všeč kar počneš. Vsi te bodo zasovražili zaradi tega.« Zasmejala sem se: »Oh, očka. Narobe razmišljaš.« Ja, samo to sem rekla. Nisem želela izgubljati besed. Limuzina se je ustavila najprej pred Nikkyjino potem pa še pred Leahino hišo. »Nikky! Leah! Kako lepo vaju je spet videti.« sem jima rekla in se lažno nasmehnila. »Tudi tebe.« Sta mi rekli.

☼ End of Chapter 1 ☼

Torej ja Taka bo moja zgodbica. Za začetek se vam verjetno zdi, da preteklost in sedanjost res nista povezani, a še bosta.
Upam, da vam je bilo prvo poglavje ušeč in da boste napisali next ter brali zgodbico.

+ Nimam pojma zakaj sem dala to glasbo haha. Ampak mogla sem dat kakšno bolj mirno.



01. februar 2014
u142222
u142222
next<333
ful carsko si napisala

01. februar 2014
nadaljuj, res dobr (:
sploh nevem zakaj sprašuješ če nadaljuješ ker preprosto moraš! : D
xoxox
01. februar 2014
u157881
u157881
Next
01. februar 2014
n
ne
nee
neee
neeee
neeeee
neeeeeext
01. februar 2014
u153913
u153913
next
01. februar 2014
next
02. februar 2014
u156571
u156571
Next
02. februar 2014
u163418
u163418
nextt
res dobra ideja :3
02. februar 2014
u163755
u163755
nextttt
02. februar 2014
next
02. februar 2014
kul kuulll res dobra ideja zaslužiš si next
02. februar 2014
Epo kul
Vsec mi je next next next pllliss
02. februar 2014
Hellou!
12 NEXTOV ŽE TAKOJ NA ZAČETKU? Wow, res hvala vam, ker jih res nisem pričakovala. Res hvala vsem za pohvale. No mogoče vam tale next, ki prihaja ne bo všeč, saj se ne zgodi nič posebnega, a v nadaljevanju vam obljubljam bolj zanimiva poglavja, saj se mora na začetku zgodbica še razviti.

Torej ja, point je, da je tukaj noov next!
Ta next je posvečen mojim prvim bralkam, torej vsem vam.

☼ Chapter 2 ☼






~ Preteklost ~

#Amy P.O.V.

Ponoči nisem mogla zatisniti očesa. Nisem mogla spati. Ne vem, ali zaradi tega, ker mi je bilo slabo že takoj, ko sem pomislila na to, da se bom morala poročiti z Lordom Frederickom, ali pa zaradi misli na to, da sem princesa. Zjutraj sem ostala malo dlje v postelji. Ni se mi dalo vstati. Nekdo je potrkal na moja vrata. Upam, da ni spet mama, ki mi bo solila pamet. »Gospodična, zajtrk je že pripravljen.« mi je zaklicala služkinja. Naj še povem svoje mnenje o tem, da imamo na dvoru osebe, ki nam služijo. To mi niti slučajno ni všeč. Tisti ljudje se mi smilijo. Halo, kot da ne morem odnesti sama skodelice v kuhinjo, kot da se ne znam sama obleči?? Mislim, dajte no. »Prihajam.« sem ji rekla nazaj in počasi odšla iz postelje. Oblekla sem svojo obleko in odšla v jedilnico. »Poglej jo lepotičko.« mi je rekla mama in me poljubila na lice. »Danes je poseben dan.«
»Zakaj?« sem jo vprašala med tem, ko sem se usedla na stol. »Rita! Preberi ji današnji urnik!« je mama rekla služkinji (mimogrede ime ji je bilo Rita). »Torej. Danes bodo na ogled gradu prišli šolarji, stari toliko kot Vi, gospodična. In Vi imate nalogo, da jih nagovorite.« mi je rekla Rita in se nasmehnila. Hrana se mi je zaletela v ustih. Odkašljala sem se. »Kako prosim?« sem jo čudno pogledala in ostala odprtih ust. »Daj Rita! Preberi ji še enkrat!« je naročila mama. »Saj sem razumela!« sem se zadrla. »Tega ne bom storila. O ne.«
»Zakaj ne?« me je vprašala mama. »Zato, ker ne. Ne maram govoriti pred svojimi vrstniki. Vsi se mi bodo smejali.« sem ji rekla. »Oh, daj no. Če se ti bodo smejali, jih čaka kazen. Zato je poskrbljeno.« mi je prijazno rekla. »Mama! Prosim te, da se ne vmešavaš v to.« sem ji rekla in stekla nazaj v svojo sobo. Oblekla sem si jakno in odšla ven. Šla sem malo na ogled mesta. Koliko časa že nisem bila tukaj. Ustavila sem se pri tržnici s sadjem. »Pozdravljeni.« me je pozdravila prodajalka in se mi priklonila. »Gospa, prosim, ne klanjajte se.« sem ji prijazno rekla. Glavo je postavila po konci in me začudeno pogledala. Vzela sem jabolko in ji na prodajalni pult položila dva novca. »Gospodična, res ni treba plačati. Podarim vam ga.« mi je začela govoriti prodajalka, jaz pa sem se ji samo nasmehnila in odšla.

~ Sedanjost ~

#Anastazija P.O.V.
»Dragi učenci! Letos bo v devetem razredu še posebej težko. Zato se potrudite. Letos se boste morali odločiti za vaše šolanje naprej.« je blebetala učiteljica, jaz pa sem sedela za mizo in žvečila žvečilen. Po koncu pouka me je učiteljica poklicala k njej. »Anastazija, ne misli, da nisem opazila žvečilna v tvojih ustih.« mi je rekla in nadaljevala: »Veš, če misliš letos tako nadaljevati ne boš prišla daleč. In to resno mislim.« pokimala sem in se nasmehnila. Haha, bravo učiteljica, res ste mi spremenili življenje. Z roko sem žvečilen vzela iz ust in ga prilepila pod šolsko klop. »Anastazija! Lepo te prosim, da ne bo treba že danes klicati starše, da pridejo v šolo.« Odlepila sem žvečilen in ga vrgla v koš. Zunaj sta me čakali Nikky in Leah. »Kaj pa je bilo?« sta me obe naenkrat vprašali. »Razložim vama po poti.« sem jima rekla. Ko smo šle peš domov, sem videla mojega fanta Alexa, ki je ravno stopil z avtobusne postaje. Ja, on je že 1. letnik <3 Stekla sem do njega in ga objela. »Ooo, pikica. Iz kje si se pa ti vzela?« se je zasmejal. Poljubila sem ga na lice, potem pa je moral iti, jaz pa tudi. Leah in Nikky sem vse razložila, kaj je bilo pri učiteljici, in pri tem sem se strašno dolgočasila. »6. razredi, ki so prišli na višjo stopnjo, so res grozni. Vse punce tam so tako grde, ali niso?« me je vprašala Nikky. »Ja. Jutri jim bomo res pokazale kdo je glavni.« sem ji rekla in se nasmehnila. Šle smo mimo pekarne. »Vidve, imata kaj denarja?« sem ju vprašala. Odkimali sta. »Oh, gremo noter, da si kupim kaj.« sem rekla in iz žepa vzela 5 evrov. Šla sem noter in kupila rogljičke s čokolado in marmelado. »Khm… Anne, sory, ker te motim ampak meni in Nikky dolguješ še dva rogljička…« mi je rekla Leah. »Leah, lepo te prosim, dragica! Jaz ne vračam stvari, ki mi jih kdo da. Čudi me, da tega še nisi opazila. « sem ji rekla in se nasmehnila. »Danes grem v trgovino po nove stvari, in vidve, vidve gresta z mano.« sem jima še rekla. »Ampak Anne, danes nimam časa, danes imam trening…« je začela Nikky. »Boš pa zamudila trening, kaj je to kaj takega?« sem ji zabrusila nazaj. »V soboto imam državno prvenstvo, zato je ta trening zeloo pomemben…«
»Bla, bla, bla…. Hočeš reči, da je prvenstvo bolj pomembno od mene?«
»Nisem rekla tega…«
»Torej pridi danes!« sem jo nadrla in zavila v ulico in odšla naprej proti domu.

☼ End of Chapter 2 ☼

Torej kako se vam zdi? Vesela bi bila, če bi se malo razpisali o vašem mnenju o zgodbici, ker se mi to zdi res pomembno.
Vsaj 5 nextov xp
02. februar 2014
next
02. februar 2014
u151965
u151965
next+nova bralka
02. februar 2014
u163418
u163418
next
hm nevem kako naj povem samo to je res prfektna zgodbica... všeč sta mi oba dela preteklost in sedanjost... sej nevem a se da moje mnenje povedat drugače kot: NEXT
02. februar 2014
To je res ful super zgodbica in komaj čakam next!
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!
02. februar 2014
next
02. februar 2014
u163755
u163755
nextttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
02. februar 2014
u159723
u159723
Meni se zdi zares fantastična in sem vedela, da sem jo našla. Menim, da imaš prečudovit dar za pisanje.
Tudi Amy in Anastazija sta si tako različni: če bi bile zamenjane, bi bilo obema super (Amy hoče biti navadna najstnica, Anastazija pa tako rada ukazuje).
Prosim, ne nehaj s pisanjem, ker je vse mega-fantastično <3
Next!
+Nova bralka
02. februar 2014
next
02. februar 2014
nexttttt
02. februar 2014
u156571
u156571
Zlo cool zgodba! Same pohvale od mene. Next!<333
02. februar 2014
nexttt!!
03. februar 2014
nextttttttttttttttttttttttttt
03. februar 2014
u142222
u142222
next
04. februar 2014
Hellouuuu!
Torej ja, v dveh dneh se je zbralo res veliko nextov zame, saj nobena zgodbica, ki sem jo pisala ni bila tako uspešna. Pravzaprav eno še pišem (Happiness can be found even in the darknest of time) je fanfic, linka ne bom dala, ker je to oglaševanje in tega res nočem na tej temi. Torej če kdo želi brati mi lahko to napiše na zs.
No, zdej sem pa že malo zašla. Skratka, smo pri tejle zgodbici.

ωαтєяρяσσƒ.* - joj, res hwala <3

Ne.oglašuj -.- - Res hwala, nekej časa sem tud hotela postati pisateljica kot poklic, ampak trenutno prevladuje bolj slovenščina, torej, da bom slovenistka ne bom izdajala kaj se zgodi naprej in res hwala ti za tole pohvalo, ker mi res ogrooomno pomeni

cσσℓ gιяℓ● - tenkjuuu <33

No, hwala vam res za vse nexte, z vsakim podanim nextom mi polepšate dan.
Danes sem za vas napisala mislim da kar dolg next in upam da vam bo všeč.

☼ Chapter 3 ☼







~ Preteklost ~

#Amy P.O.V
Hodila sem po ulici in si ogledovala otroke, ki so stali na cesti in druge ljudi prosili za denar. Šla sem do njih in jim rekla: »Živjo.« nasmehnila sem se jim, oni pa so se mi priklonili. Najmanjšega sem prijela za brado in mi glavo postavila pokonci. »Vam se pa res ni treba klanjati.« sem jim rekla in v njihov lonček vrgla nekaj novcev. »Najlepša hvala, gospodična.« so se mi zahvalili in nasmehnila sem se. »Kako imate lepe lase.« sem rekla deklicam, ki so si pletle kitke. »Znate splesti kito?« me je vprašala ena izmed deklic. »Lahko poskusim.« sem odgovorila, se usedla na kolena in začela plesti kito. Zabavali smo se. Potem sem se igrala tudi z dečki in skupaj smo se lovili. »Če želite, lahko jutri ponovno pridem.« sem jim rekla, ko sem se odpravljala naprej. »Jaaaa!« so se zadrli otroci in obljubila sem jim, da se vrnem. Odšla sem naprej po ulici, saj sem želela priti do glavnega mestnega trga in do vodnjaka. Kar naenkrat se je ulil dež. Ampak brigalo me je. Na mestnem trgu so meščani letali gor in dol in si držali roke nad glavo. Hodila sem po tlakovanih tleh in opazovala dežne kaplje. Še nikoli se nisem počutila bolje. Biti svoboden je nekaj najboljšega. Če bi vsaj lahko bila. Razmišljala sem o svobodi, a ker je padal dež, so bila tla spolzka. Spodrsnilo mi je in skoraj sem že padla na tla, ko pa me je ujel nek fant. Pogledala sem ga v oči. Postavila sem se na noge. »Khm… hvala.« sem mu rekla. On pa se mi je samo nasmehnil in se obrnil. »Hej! Daj mi povej vsaj tvoje ime!« sem zavpila za njim. »Zakaj bi princeso zanimalo moje ime?« mi je rekel. »Saj sem vendar navaden fant v mestu.«
»Ja, navaden fant v mestu, ki me je ujel, ko mi je spodrsnilo.« sem mu rekla. Nasmehnil se je in rekel: »Nick sem.«
»Jaz pa sem Amy.« sem mu rekla nazaj. »Vem, poznam te. Tako kot vsi ostali v mestu.«
»Oh, saj res.« sem se nasmehnila. Poslovila sva se in odšel je. Odšla sem nazaj proti gradu. Ko sem prišla v grad, me je tam pričakala moja mama: »Kje si bila?« me je vprašala jezno. »Zunaj.« sem ji rekla. »Poglej se, kakšna si. Lase imaš vse mokre, prav tako obleko, danes pa dobimo obiskovalce. Gospodična, tole se ne spodobi za princeso veš. Ni mi všeč, kako se obnašaš in to da hodiš ven brez mojega dovoljenja je popolnoma nesprejemljivo.« se je začela še bolj jeziti name. »Si sploh že bila kdaj v mestu? Ljudje stradajo in prosijo za denar, potem pa se mi še priklanjajo?! Lepo te prosim, želim biti le navaden otrok.«
»Amy, zdaj pa je dovolj! Sprijazni se s tem, da si princesa in da je tvoja prihodnost tukaj, na gradu.«
»Ampak mami….«
»Pojdi v sobo, preobleci se in si obriši lase, in pohiti!«
Počasi sem šla po stopnicah v sobo. Sovražim življenje v gradu!

~ Sedanjost ~

#Anastazija P.O.V.

»Ne, ta mi ni všeč.« sem odklonila obleko, ki mi jo je prinesla Leah. »Želim bolj barvite, take, ki poudarijo mojo kožo.« sem ji zabrusila. »Veš, Anne, mislim, da ti ne bi škodilo, če bi tudi sama pogledala za kakšno obleko.« mi je potiho rekla Nikky. »Hahah, saj se šališ. Zakaj pa misliš, da vedno vzamem vaju s seboj?« sem ji rekla in se zasmejala. Kakšne kvasi! Kupila sem si kar nekaj stvari, Nikky in Leah pa sta si kupili samo vsaka po eno majico. Ko sem prišla domov, me je tam že čakala mami. »Ljubica, kako je bilo?« me je vprašala. »V redu.« sem ji rekla. »Mi pokažeš kaj si si kupila?«
»Res ne morem zdajle. Pogovarjam se z Alexom.« sem ji zabrusila in pomigala s telefonom. »Veš, zdi se mi, da si popolnoma preveč na telefonu in računalniku.« mi je rekla. »Zato sem se odločila, da ti za nekaj dni prepovem uporabo wi-fi-ja in s tem tudi uporabo računalnika.«
»Kaaaj??! Saj si nora! Ali se ti je popolnoma zmešalo?!« sem zakričala. »Anne, to je za tvoje dobro.« mi je rekla. »Ne pa ne! Sovražim te!« sem ji zabrusila in stekla v sobo.

#Anastazija's mum P.O.V

Josh je prišel. Hvala bogu! Poljubil me je na lice. »Živjo.« me je pozdravil. »Josh, najini hčerki se je popolnoma zmešalo, mislim, da je postala odvisna od računalnika in telefona.« sem mu začela nakladati in blebetati o tem kako se obnaša. »Nekaj morava storiti.« je na koncu moje pripovedi rekel Josh. In absolutno sem se strinjala. Odšla sva k Anastaziji v sobo in ji vzela računalnik ter zaklenila wi-fi.

#Anastazija P.O.V.

Vzela sta mi računalnik! Čudaka. Šla sem dol in rekla mami: »Adijo, jaz grem ven z Alexom.«
»Hej, hej, hej, počasi punca. Kosilo bo zdajle.« mi je rekla mami. »Če pa sem se zmenila z njim. A nisi rekla, da ne smem biti za računalnikom, kaj pa naj potem delam?« sem jo začudeno vprašala in naredila debel pogled. »Veš, ne bi bilo slabo, če bi kdaj pa kdaj vzela knjigo v roke in kaj prebrala, tvoj besedni zaklad že zdaj ni preveč dober in to samo zaradi tega, ker ves svoj prosti čas preživiš na Facebooku.« mi je rekla. »Poslušaj, jaz sem Anastazija Cullen Stewart in jaz NE berem. Ok?« sem rekla jezno in odprla vhodna vrata. »Hej! Zdaj pa je tega dovolj. Če jaz rečem, da ne greš nikamor, boš ostala doma! Je to jasno?« se je razjezila name. Jaz pa sem skomignila z rameni in zapustila hišo. Kaj me briga? Ali želi, da izgubim Alexa ali kaj? Haloo.

☼ End of Chapter 3 ☼

So, that's it
Prosim, povejte mi mnenje, razpišite se! Hwalaa vam res, da berete zgodbico in mi s tem dneve delate lepše.
04. februar 2014
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
04. februar 2014
nexttttttttttttttttttttttt
04. februar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg