Forum
u117696
u117696
uvod: Bilo je pozno zvečer,približno ob enajstih. Preživela sem še en naporen dan.Ko sem prišla domov,sem kot vedno našla isto. Kot vedno je moj oče ležal na kavču z kozarcem,polnem alkohola,ki ga je držal v roki. Tiho sem odcapljala po stopnicah,saj sem vedela,da če ga zbudim,se ne bo končalo dobro. Na mojo nesrečo sem bila preglasna in tako sem zbudila očeta.Še preden sem zbežala v mojo sobo,je že stal za mano in me držal za zapestje. ''Kje si hodila?!'' je zakričal name. Preveč sem se ga bala,da bi mu odgovorila. Ponovil je vprašanje. Ker mu nisem odgovorila,mu je že prekipelo. Šele nato sem zagledala prazno steklenico,ki jo je držal v levi roki. Srce mi je razbijalo kot noro. ''Ne bo se končalo dobro...'' sem si v mislih rekla in že je nad mojo glavo letela steklenica in priletela ob steno ter se razbila.Še sreča,da sem se umaknila... Nato je oče takoj pozabil,kje je in šel iskat drugo steklenico pijače. Izkoristila sem svojo priložnost in tekla v svojo sobo,kolikor hitro sem lahko ter se zaklenila. Bruhnila sem v jok. Vsak dan je enako. Odkar je mama mrtva,se oče vedno napije,in ko me zagleda,me želi skorajda ubiti. Tako je že sedem let. Ne vem če bom sploh lahko še zdržala.
Next?
04. julij 2013
u142176
u142176
daj slikice
neext
04. julij 2013
u117696
u117696
Še en next rabim
04. julij 2013
u117696
u117696
Vsaj nekdo?? :c
04. julij 2013
u121398
u121398
nexxt!!
04. julij 2013
NEXT
04. julij 2013
u117696
u117696
Sem Ana in stara sem 19 let. Povem lahko le eno: nikako si ne bi želeli biti v moji koži. Ko sem bila stara 12 let,je moja mama umrla.Imela je prometno nesrečo-od takrat moje življenje gre vedno bolj navzdol.Ko je mama umrla,je oče pustil službo in začel zahajati v zatohle gostilne,kjer je pijančeval. Pustila sem šolo,saj sem rabila denar.Tako sem si našla neko službo,ni bila kaj prida. Nekaj denarja sem dala očetu,vendar je vse porabil za pijačo.Srce se mi je trgalo,ko sem vsako noč prišla domov in ga našla na kavču ali na tleh s steklenico alkohola v roki.
*******************************************
''Ne vem,če bom sploh lahko zdržala'' sem zahlipala. Vsega je preprosto bilo preveč. Nisem razumela.Zakaj me sovraži? Ni bilo tako preprosto. Vsako noč sem prišla domov,ga našla na kavču,celega pijanega.Ni me prenesel. Pomoč pa je našel le v alkoholu. Ne razumem ga. ''Sovražim svet'' sem zamrmrala in se zleknila na odejo. Nato me je prešinila misel. Počasi sem odklenila vrata in preverila,če se kje skriva oče in me čaka,da bi me presenetil. Ko sem bila prepričana,da ga ni,sem potihoma odšla v kuhinjo ter s pogledom oplazila predale. Odšla sem k predalu z noži. Odprla sem predal in vzela enega. Vprašujoče sem pogledala nož in nato še stare brazgotine na zapestju. Bila sem prepričana. Že čez trenutek sem začutila grenko bolečino na zapestju in zagledala rahlo kri. Zdaj sem želela le še v posteljo naravnost pod odejo. Počasi sem odšla po stopnicah in naravnost v sobo ter se namestila na postelji. Počasi sem zaprla oči in takoj zaspala.
Me:


05. julij 2013
u117696
u117696
NexT?
05. julij 2013
NEXT
05. julij 2013
next
05. julij 2013
u121398
u121398
nexxxttt!!
05. julij 2013
u117696
u117696
Zjutraj sem se zbudila ob 5.15. Čeprav sem bila grozno utrujena,sem počasi vstala in si oblekla najljubše kavbojke in navadno vrečasto majico. Lase sem si počesala ter se obula in že sem bila pripravljena za v službo. Hiša je bila prazna. ''Zgleda,je se je spet odpravil v kakšno imed gostiln'' sem zavzdihnila sama pri sebi in se namrščila.Ker trgovina,v kateri delam,ni bila daleč,sem preprosto odkorakala tja in preživela še en naporen dan.
**********************************
Ko sem prišla domov,me je pričakalo neprijetno presenečenje. Oče je spet smrdel po alkoholu,le da ni bil sam. Zraven so bili štirje ''prijatelji'',ki so,ko so me zagledali,takoj začeli žvižgat,jaz pa sem jih le grdo pogledala,oni pa so spakirali in odšli. Oče me je grdo pogledal,saj je zdaj ostal ''sam''. Izgledalo je,da še zdaj ne ve,da hodim v službo in spet se je začelo od začetka.''Kje si se potikala?!'' se zadrl name. Stisnil je pest in jo dvignil v zrak,ko sem zbežala na drugo stran sobe.Solze so mi polzele iz oči,vse je šlo narobe. Nisem vedela kam. ''Kaj je narobe s tabo?!'' je kar naenkrat izbruhnilo iz mene. Prekipelo mu je in v roke je vzel nož.Pijan je bil,zato seveda ni vedel kaj dela.Odpravil se je k meni,z namenom da mi da ''lekcijo''.. Roke so se mi začele vedno bolj tresti. Zahlipala sem in v paniki stekla na stopnice,medtem pa sem prekucnila vse spominke ki so stali na omari- z družino smo jih kupili,ko sem bila mlajša. ''Zakaj si takšen?!'' sem se zadrla. ''Uničuješ mi življenje!'' sem mu rekla. Postal je bolj pozoren. ''Nisem mogla imeti srečnega otroštva,zdaj pa še to?!'' sem zvišala glas,ravno na robu,da zajokam.''Cmera'' mi je rekel glas v glavi.Vendar sem svoje nadaljevala. ''Zaradi tebe sem pustila šolo,pustila prijatelje,le da da bi nekaj zaslužila.Dam ti skoraj ves denar,porabiš pa ga za bedaste pijače?! To dobim v zahvalo!'' sem mu rekla.Spustil je roko in se namenil proti meni,jaz pa sem stopila korak nazaj. ''Ne dotikaj se me.'' sem mu rekla. ''Odkar mame ni več,si takšen.'' sem mu šepnila. Obstal je. Nastala je smrtna tišina. Zdaj je bil dokončno izgubljen. Kot v transu,se je napotil na kavč in se tam namestil. Nasproti so stale slike,ki smo jih naredili pred nekaj leti z celotno družino. V slike je strmel,kot da bi bile svete.
Vedela sem,da ni čas,da bi se pogovorila,zato sem odšla v sobo in se zaklenila. Pogledala sem brazgotine,ki so počasi začele bledeti. Kar z oblačili sem šla naravnost pod odejo in premišljevala. Nisem vedela,kaj storiti... Sovražim očeta.Sovražim življenje.Sovražim sebe.
Next?
06. julij 2013
next
06. julij 2013
u117696
u117696
še dva nextaaa pa nadaljujem
06. julij 2013
next in next
06. julij 2013
u117696
u117696
-.-
06. julij 2013
next
06. julij 2013
u145428
u145428
neeext
20. julij 2013
In dobiš še en NEXT od mene. Nadaljuj dobro pisanje
20. julij 2013
u117696
u117696
Zjutraj sem se zbudila popolnoma sama.V hiši je bila tišina,slišalo se je tiktakanje moje ure in moji koraki.Ko sem pogledala na uro mi je srce poskočilo; v službo sem zamujala že dve slabi uri.Odhitela sem proti omari in se uredila,vendar zaman,saj sem že dobila glasovno sporočilo mojega šefa.Ko sem ga odprla,sem zaslišala njegov glas:

''Odpuščena si.''

Moja usta so izoblikovala črko O.Kaj? Saj me vendar ne more odpustiti! Kako je lahko tako krut,saj vendar ve,da nimam kam! Poskušala sem ga poklicati nazaj,vendar je telefon imel izklopljen.Zahlipala sem.Nimam druge možnosti!Nimam kam... Pokrila sem si obraz in si brisala solze. Kje pa naj dobim denar? Saj drugega vendar ne vem razen prinašati bedasto pijačo..!
Porodila se mi je zamisel.''Šola.Šola.Šola.'' mi je ponavljal glas v glavi.
Oče bo pobesnel,vendar ni druge možnosti.Tako ali tako mu ni mar zame.No,vsaj tako pravijo njegova dejanja.Zdaj ni več drugege možnosti.Sama moram v javnost in se vpisat v šolo.Le kaj bodo mislili o meni? Ne vem skoraj ničesar!''Ostani pozitivna'' sem si rekla in se uredila.Jutri grem.Jutri.
******************************
Soriii da nisem dolgo pisala nism dobivala obvestil o komentarjih pa te stvari,ker pa dolgo ni bilo nobenih nextov,sem se odločila da neham pisat.No,tu je zaj torej obljubljen del
20. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg