Forum
Hej hoj!
Zopet jaz. Na željo nekaterih sem na forumih objavila še eno zgodbo. Upam, da bo vam bo ta tudi všeč.

Napovednik:
Artimida je navadno srednješolsko dekle. Ali je res? V njeni krvi se pretaka veliko več, kot si misli. Na šolo pride nov fant. Pravi frajer. Vsa dekleta se bi za njega metale na trepalnice, samo, da bi jih opazil. A on opazi samo Artimido. Artimida se v njegovi bližine ne sprosti, saj ima občutek, da ga pozna. Mogoče ga je srečala v nakupovalnem centru ali pa v knjižnjici. Bekega večera ji izda skrivnost, ki vključuje tudi njo. Ali bo prenesla resnico? Se bo udala usodi in postala to kar ji veli njen DNK? Znašla se bo v težavah, ki ji bodo vpogled na njeno življenje spremenila.

Nextam?
13. oktober 2015
Neeext, good start
13. oktober 2015
Tnx
13. oktober 2015
Super uvod. Komaj čakam da začneš zgodbo. Veliko domislic za zgodbo ti želim
13. oktober 2015
N3exxxtt
13. oktober 2015
Zunaj naletava narahlo sneg. Skozi okno opazujem snežinke, ki nežno poplesavajo po zraku. Spombim se na Hrestača, ki sem ga šla gledati z Emy in Alexom.
Emy in Alex sta moja krušna starša. Da, posvojenka sem. Moji starši so me zavrgli. Emy ima svetle lase ter jrjave oči. Rahlo temnejšo polt imaod mene. Je manjša kot jaz. Je prijazna, radodarna, srečni terier. Ko enkrat zagrize v srečo je več ne izpusti. V vsem vidi dobro. Alex ima črne lase ter rjave oči. Je velik ter telesno aktiven. Enkrat na teden gre v fitnes. Je zaščitniški, ima dober smisel za humor ter pameten. Z njima sem že od svojega petega leta.
Sedim za mizo. Zasanjano opazujem okolico. Tanka plast snega krasi veje dreves ter trave. Vsake toliko časa opazim da poletijo ptice. Skozi goste oblake vsake toliko časa posije kakšen sončni žarek. A le za trenutek.
"Gospodična, Sage,"zaslišim profesoričin glas. Obrnem glavo. S čelom se trčim ob njeno ramo. Razred se zasmeji. Rahlo zardim, a pri moji bledi polti to zgleda veliko bolj močno.
"Da, gospa Black?"vprašam.
"Bi znala odgovoriti na vprašanje, ki sem ga zastavila?"me spravlja v zadrego. Pokimam.
"Sladkorna bolezen nastane zaradi pomanjkanja inzulina v krvi,"iztelim. Vsi me presenečeno gledajo. "To smo jemali že v osnovni šoli. Bi lahko pri biologiji obronavali še kaj drugega?"rečem. Sošolci in sošolke še bolj izbulijo oči. Najlepše dekle na šoli, ki nikoli ne krši pravil si drzne oporekati profesorjem.
"Pravilno, reče profesorica Black. Njeni kratki sivi lasje ji silijo na lase. Popravi so jih, spotoma pa še popravi prav smešna očala, ki so na njenem korenčastem nosu. "In ne,"odgovori na moje vprašanje. Pokimam. Zazvoni poberem učbenike ter se odpravim v menzo. Pardon jedilnico, saj je čas kosila.
Še prej stopim na stranišče da si poravnam lase. Pogledam se v ogledalo. Vame zre prekrasna črnolaska. Njeni lasje so kot od sneguljčice. Ima svetlo sive oči in bledo polt. Njena postava je popolna. Večina deklet bi ubijale zanjo. Oblači se po zadnji modi. A nisem naduta prasica (zopet pardon mojemu izrazu), kot je Afrodita.
Njena "tekmica". Ona z njo ne tekmuje, ampak Afrodita z njo. Trudi se biti lepša od nje, a se njeni poizkusi vedno izjalovijo.
Vrata se odpro ter v stranišče stopi Amanda, moja najboljša prijateljica. Ima rjave lase in zelene oči. Je športnica.
"Pridi!"reče ter me potegne ven iz stranišca.
13. oktober 2015
Neext
14. oktober 2015
u200309
u200309
Next. Next. Next.....
14. oktober 2015
Next!+!
14. oktober 2015
Stopiva skupaj v jedilnico. Kot vedno s pogledom preletim omizja. Tam kjer je ponavadi miza prazna zagleda novega učenca. Njegova glava je sklonjena. Vidim samo njegove lanene lase. Ima goste in rahlo razmršene. Opazim, da ima široka ramena. Nosi črno usnjeno jakno, črne škornje kot pravi kavboj in sive kavbojke. Svoje oči pasem na njem, ko me z ramo butne Amanda.
Pogledam jo. Vprašujoče jo pogledam ter se ji nasmehnem. Pokima proti mizi, kjer navadno sediva z ostalimi prijatelji. Prazna je. Pogledam naokoli, a jih ne vidim. Skomignem ter se usedem za mizo. Amanda stopi po kosilo. Čakam jo za mizo. Po torbi brskam, dokler ne najdem skicirke in svinčnika.
Moja velika ljubezen je risanje. Večje ne bi moglo biti. Ko se uzrem zopet naokoli, da bi dobila navdih mi pogldd zopet uide k mizi z novim učencem. Ni mi ušlo to, da vsa dekleta neprikrito buljijo v fanta.
Fant dvigne pogled od telefona, ki ga prej nisem videla. Naključno pogleda v mojo smer. Ko zagledam zlate oči me spreleti občuetk. Kot, da sva se nekje že srečala. Ampak, kje? Ko vidi da ga opazujem se mi rahlo nasmehne.
Samo osuplo ga opazujem.
V tistem trenutko pride Amanda k mizi s pladnjem. Na njem je paradižnikova kremna juha ter pečenka in renstan krompir. Za posledak si je še vzela jabolčno pito. Kam vse to da? Nasmehne se mi.
"V redu,"reče s polnimi usti. "Prav zanima me kje si zbrala pogum, da si oporekala učiteljici,"reče. Gleda me s tistim svojim pogledom, ki zahteva pojasnilo.
"Ne vem,"suhoparno odgovorim. Pogledam proti novemu fantu, ki se zopet sklanja nad telefon, nato pa zopet pogledam Amando. "Kdo je to?"rečem in z glavo pomignem na novega tipa.
"Kdo?"vpraša. Zopet pomignem proti njemu. "Aja. To je Damian Augustus. Novi je, kot si ugotovila. Skupaj z njim imava angleščino, likovno umetnost in matematiko,"razloži. Zadovoljeno pokimam. Kot vedno se za nove učence pozanimam, potem pa jih pustim na strani.
Pričneva debazerati, dokler Amanda ne poje vsega. Skupaj odideva proti likovni učilnici.
14. oktober 2015
neeext
14. oktober 2015
u199774
u199774
nova bralka+Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!
14. oktober 2015
Nneeexxt
14. oktober 2015
Sedim na svojem mestu in v svojo skicirko rišem angela. Povdarim njegove mišice in obrazne poteze. Poudarim sence. V to risbo sem dala svoja čustva. Nekdo stoji za mano. Prav čutim.
"Zdravo,"zaslišim glas. Je prekrasno melodični. Obrnem se ter pogledam mojega sogovorca. Tisti fant je. Opazuje me. Njegove oči se iskrijo. Njegove oči zrejo naravnostbv moje.
"Hej,"rečem. Usede se na mesto poleg mene. Svoje stvari položinob svoj stol. Na hitro zaprem skicirko. Ne maram, da kdo gleda moje risbe.
"Damian Avgustus sem. Ti pa si?"reče ter stegne roko.
"Artimida Sage,"rečem. Sežem mu v roko. Nežno jo strese, nazo pa popusti prijem. Roko hitro odmaknem. "Kako se ti zdi na tej šoli?"vprašam. Nekaj časa me gleda.
"Ah, bolje ne bi moglo biti. Dekleta mi želijo ves čas pomagati, da binse vključil v družbo, fantje pa me vabijo v svoje kroge,"razloži.
"Hja, to pa je zanimivo,"rečem. Ponavadi se ne zmenijo za nove.
"Iz kje pa si prišel?"se pozanimam.
"Iz Benetk,"reče. Debelo ga pogledam.
"Jaz tudi. No tam sem živela do mojega petega leta,"rečem. V Benetkah sem živela v sirotišnici.
"Hm, se mi je zdel tvoj naglas znan,"ugotavlja. Zardim. Mojega naglasa se sploh ne silši več. Ali pač? On sploh nima Italjanskega naglasa. Kako je to možno.
"Ti pa nimaš naglasa,"rečem.
"Ah ne, nekaj časa sem živel v tem mestu, nato pa sem se preselil v Benetke, in nato zopet sem,"razloži. Pokimam. Zanimivo. Opazim osuplost na njegovem obrazu. Vem , kaj ga čudi. Za njim se ne mečem, kot vsa ostala dekleta. To je pod mojo častjo. Zazvoni. Dijaki se usujejo v učilnico. Profesorica Ozawa prične pouk. Jaz pa mirmo sedim poleg Damiana
Vsa dekleta me grdo gledajo, a se ne menim zanje.
14. oktober 2015
Nexxtttt!!! TAKOJ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! HAHAHA
14. oktober 2015
Zazvoni zadnji zvonec. Pospravim vse stvari ter jih zbašem v torbo. Hodim po hodniku. Konec pouka je za danes. Iščem Amando, da bi skupaj šli domov. Počakam jo pri njeni omarici, tako kot navadno. Ko pride je malo razjarjena. Vprašujoče jo opazujem. Ko me vidi se še bolj namrgodi.
"Kaj je narobe?"jo vprašam. Njen pogled se prosti. Zatarna.
"Damian. Nobene ne opazi. Ves ćas pogleduje v tvojo stran. Vem, da si najlepše dekle na šoli, ampak malo pozornosti si še ostale lahko privoščimo,"tarna in tarna.
"Oprosti. Pač maš v genih, da si nenormalno lepa, in nenormalno nadarjena,"reče.
"Če te pa Damian ne opazi, je pa pravi BUTEC!"rečem. Besedico butec povdarim.
"Prav imaš. Ampak vseeno ne spremeni najin odnos z modrookim fantom,"reče zasanjeno. Zahihitam se. Amanda hodi na dobrodelno agencijo pomagati kot prostovoljka. Tam je tudi neki modrooki fant, ki še nista spregovorina, razen besedice živjo.
"Saj bo. Ogovori ga,"predlagam.
"Ja najbolje, da se osmešim. Bom kar ostala še pri sanjarjenju,"dolgovezi. "Pa ti? Imaš kakega fanta v svojem srcu?"namigne. Zasmejim se.
"Ja, Alexa,"se namuznem. Amanda zavije z očmi.
"Veš kaj mislim,"rekla.
"Nazadnje ko sva se pogovarjali si rekla da nimam srca,"sem ji razložila. Nasmehnila se je.
"Nikoli ne smeš zaničevati hot doga!"popeni. Prasneva v smeh.
Odideva iz šole ter hodiva po pločniku. Opazujem, kako naletava sneg. Uživam.
"Veš, včasih me je motilo, da si se izmikala, da bi o svojih osebnih stvareh govorila. Zakaj nikoli nič ne poveš o sebi?"jo zanima.
Res je. Nikoli nisem govorila o sebi razen Alexu in Emy. Ko sta me dobila, sem bila psihično zlomljena. Moji biološki staršo so me pustili pred občinsko hišo ter odpeljala. Od takrat pa do mojega desetega leta nisem spregovorila.
"Ne vem,"rečem. Amanda niti tega ne ve, da sem posvojena.
Najne poti se razscepijo. V slovo se objameva ter odideva vsaka svojo pot.
Ko pridem domov ne zakričim: " Doma sem!" Samo posprabim jakno ter si sezujem čevlje. Stopim v kuhinjo, kjer je Emy. Ko me vidi se mi toplo nasmehne. Njeni svetli lasje dajajo vtis, da je komaj vstala. To pa mi tudi pove "jutranja" kava.
"Kako je bilo v šoli?"me toplo vpraša.
15. oktober 2015
Perfektno! Fup dobro pises
Hitro nadaljuj!
Neeeeeeeeeext
15. oktober 2015
neexxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttt
+nova bralka
15. oktober 2015
Neeexxtttt!!!
15. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeext!!!!!
15. oktober 2015
nexttttttttttttttttt
nova bralka
OMG kuk dobr ♥♡
15. oktober 2015
Sedim v parku, na klopci. Seveda pod streho, saj nočem biti mokra od snega. Še posebaj pa nočem, da se mi zmoči skicirka. Nedopustno bi bilo.
V skicirko rišem prekrasen park pod odejo mrzlega snega. Sneg še vedno naletava. Upam, da ga bo toliko, da bodo odpovedali pouk. Nasmehnem se mojim mislim. In dalje rišem.
Pouk se je končal. Vsi učenci odhajajo domov, drugi se kepajo - otročaji - spet drugi pa ostajajo na šoli - tako kot jaz. Damian se je super vključil v družbo. Sedi s športniki saj je v šolski nogometni skupini kot kapetan. Občutek, da ga poznam mi ne da miru. Prejšnič sem pomislila, kar tako, da je njegova najljubša barva črna, ker mi je "povedal". A mi sploh ni. Ne vem kaj je z menoj. Ta občutek me plaši, zato se rahe izogibama njega. Na šoli je že dva meseca. Čas hitro mini.
Začutim pristnost nekoga pogled dvignem. Pred mano stoji, kdo drug kot, Amanda. Navihano me gleda. Skicirko zaprem ter se vstanem. Takoj ko se vzrovnam me močno objame.
"Prav si imela!"mi vzklikne v uho.
"Aaaaaaa,"zetgnem ter si pokrijem ušesa. Njen glas mi odmeva v glavi.
"Oprosti,"reče. Popusti prijem. Izmuznem se iz pod objema.
"Kaj sem imela prav?"vprašam.
"Modrooki fant,"reče na kratko. Izbuljim oči.
"Vse sočne podrobnosti rabim, da lahko dojamem, punči."jo spodbudim.
"Včeraj sem ga ogovorila. Pogovarjala sva se med delom, če se je le dalo. Na koncu me je vprašal za ime in telefonsko številko. Seveda sem mu jo dala. On mi je povedal ime. Martin. Kako seksi ime,"zategne. Vesela sem zanjo.
"Kdaj pa moji nasveti ne delujejo?"se rogam. Amanda se zasmeji.
"Skoraj vedno ne delujejo. Nazadnje si mi svetovala, kaj naj oblečem. In da ne bom dovgovezila ti bom naravnost povedala. Grozna sem bila. Kavbojke, čez njih pa črno krilce? Ne vem, če si bila takrat pri pravi,"govori in me karajoče gleda. Kot mami.
"Oprosti mami,"zacvilim. To vedno deluje. Prasne v smeh.
"Hej,"naju nekdo prekine. Amanda se nekako pomiri in se obrne. Sledim ji. Pred nama stoji Damian. Veselo se nama nasmiha. Kaj bi pa zdaj rad? Malo me že plaši. Nebon fant ni bil z mano tako vstrajen. Če semnse ga izugibala, je odnehal. Ah, trma.
"Zdravo,"zdolgočaseno rečem. Amanda pa me začudeno pogleda.
"Bi lahko govoril s tabo?"vpraša. Pogleda mene.
"Z mano?"vprašam. Odkima.
"Z Amando,"reče. Amanda ga odprtih ust opazuje. Ja, se strinjam, si mislim. Amnda je presenečena, da jo je sploh ogovoril. Jejhata. Odideta stran, mene pa pustita samo. Gledam za Amando, nato pa pograbim stvari ter odidem domov.
16. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!
16. oktober 2015
u200309
u200309
Dva next
16. oktober 2015
neeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxttttttt
16. oktober 2015
Neeeeext
16. oktober 2015
"Artimida!"zaslišim glas, ki me predrami iz zasanjanosti. Iz poglobljenih misli o nekakšni prečudovito, magični deželi. Pogledam proti glasu. Alex. Toplo se mi nasmiha. Njegov nasmeh je prepojen s toplino. Takšen nasmeh nameni vedno samo meni. Nasmeh, ki mi pravi, da sem navarnem, doma.
"Si me spoh slišala, kaj sem te vprašal?"me zvito vpraša.
"Ja?"ugibam. Zmaje z glavo.
"Nisi me poslušala,"ugotovi. "Vprašal sem te, če te je že kateri fant vprašal za spomladanski ples?"reče. Zavijem z očmi.
"Alex, spomladanski ples je čez dva meseca, dovolj časa imajo fantje, da letijo do deklet ter jih pecajo in sprašujejo,"sem mu razlužila. Kako drugače lahko očetu razložiš.
"In, koga želiš imeti za spremljevalca?"me vpraša ter se muza.
Pogledam Emy za pomoč. Sedi poleg Alexa, nasproti mene. Samo skomigne. Izdajalka.
"Am, mogoče je en fant, ki mi je res ušeč,"počasi rečem.
"In to je?"vpraša.
"In to ..."poizkušam dokončati stavek a me moj prismuknjeni očka prekine.
"In to sem jaz!"veselo ter ponosno ob enem reče.
"Ja to tudi,a je še eden,"rečem.
"Ime?"vpraša ter povzdvigne obrvi. To gesto naredi podzavestno, kadar želi kaj izvedeti.
"Damian,"povem.
"Augustus?"vskoči Emy. Najprej jo debelo pogledam, nato pa prikimam.
"Ga poznaš?"vprašam.
"Njega ne. Njegovo mati. Z mano dela v bolnici, kot medicinsla sestra. Zelo prijazna oseba, a na trenutke ji misli odplavajo posvoje,"razloži.
"Aha,"rečem.
"Kakšen je?"vpraša Alex. Madona, na zasliševanju? Česa sem obtožena?
"Pameten, likovno nadarjen,"rečem. Zna narediti takšno kopijo slike, da ne ločiš originala od kopije. "Ima lanene lase, zlate oči, visok sto osemdeset centimetrov, športnik."mu naštejem.
Odobrabajoče pokima. Tema zaključena. Pojem, odidem pot toplo prho ter nato pičim v toplo posteljo. Kar vabila me je. Zleknem se nanjo,nse pokrijem ter takoj zaspim.
16. oktober 2015
neeeeeeexxxxtttttttt
16. oktober 2015
Nneeexxttttt!!!
16. oktober 2015
Neeeeeeeext
17. oktober 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg