Forum
Hoj, moje ime je Valerija in to je moja tretja zgodbica. Pisala bom zgodbico in noter bodo osebe iz Vampirske Akedemije in tudi druge, ki si jih bom izmislila. Vem kaj si mislite(ona bo spremenila celo zgodbo...)NE to ni res. Pisala bom nadeljevanje od knjige Zadnja Žrtev. Samo, da bom pisala z vidika dveh deklet:
~Rosemarie Hathaway (na kratko Rose) in
-Angeline Croft (na kratko Angel) to dekle sem si jaz izmislila.
Tisti ki berete mojo prvo zgodbico veste, da je Angelina Croft tudi tam ime glavne osebe. Pač mi je to ime zelo všeč.Opozorilo:V moji prvi zgodbici je isto ime glavni osebi in njenemu fantu kot tukej. Zato mi ne mešat teh dveh zgodbic skupej. Osebi tam sta različni kot tuki.
No, pa še nekaj pravil:
-Prosim oglašavite to zgodbico, tam kjer lahko,
~Ne svojih tem na tej oglašavat, ker tega jaz vam ne delam,
-Lahko me kritizrate sam, če vam je zgodbica taku zelo grozna je gor gumb Ne obveščaj me, kliknite ga in evo ga, ni vam treba tezgodbice več brat,
~Berte še moje druge zgodbice:
-Spomini znajo boleti(+Vampirji)
link:http://www.igre123.com/forum/tema/spomini-znajo-boleti-%28-vampirji%29/42042/
~Kriza(+One direction)
link:http://www.igre123.com/forum/tema/kriza%28-one-direction%29/44559/
Prosim bodite fer in upoštevajte pravila.
S tem razglašam, da se zgodbica uradno začenja:
*************************************************************************************************************
*Angel*
Sem Angelina Croft. Na kratko Angel. Sem Rusinja in dampirka(pol vampirka pol človek). Stara sem 18 let, kar pomeni, da sem pravkar končala šolo za varuhe. To so dampirji ki varujejo moroje(Žive vampirje) pred strigoji(nesmrtnimi vampirji).
No, res da sem končala urjenje za varuha, ampak kako naj varujem mojega fanta Alexandra Rusa(na kratko Alex), če pa je v Ameriki jaz pa v Rusiji? Enostavno, grem v Ameriko. Saj bi šla, ampak na mojo žalost ne smem. Pa ne vem zakaj. Na srečo ga vidim v sanjah, ko me obišče. Ja, moj fant lahko obiskuje ljudi v sanjah. Ker je uporabnik duha. Moroji se specjalizirajo za posamezne elemente: vodo, zemljo, ogenj, zrak in duh. Slednjega še raziskujejo. Z Alexom nisva samo par, ampak sva tudi povezana.
16. november 2012
next
17. november 2012
js sm prebrala use dele vampirske akademije ;D
17. november 2012
Hvala Raaaćka!^.^!!!
Hvala ker bereš!!!
P.S.Te lahko kličem Klara???
............................................................................................
Z Alexom nisva samo par, ampak sva tudi povezana. Ke me je oživil, ko sem umrla. Zdaj lahko slišim njegove misli in gledam skozi njegove oči.
Je pa ena stvar, ki me pri službi varuha moti. Varuhinje sen namreč nemoemo ličiti, ker moramo biti vedno v polni pripravnosti, da lahko branimo moroja ki nam ga dodelijo.
In tako nismo več lepe.

No, to sem jaz:



Živim v Baji. To je dampirsko mestece v Rusiji. Sama živim v hiši mojih staršev. Ali so živi me ne zanima. Zapustili so me ko sem bila stara komaj tri tedne. Vzgajala me je moja soseda Olena Belkova. Ta ima tri hčerke in enega sina. Sonja in Karolina sta starejši, Viktorija pa je najmlajša. Karolina ima že svojega otroka, Sonja pa je noseča. in potem je tu Dimitrij, edini sin Olene. On me je večinoma vzgajal. Bila sva najboljša prijatelja. Tudi ko sva bila strigoja, sva se srečala. Ja, prav ste prebrali, strigoj sem bila. Potem me je Alex spremenil nazaj v dampirko. Srebrni količek-katerega ponavadi uporabljamo varuhi-je prepojil z duhom in mi ga zapičil v srce. Ampak nihče ni verjel, da sem spet dampirka in zaradi depresije sem naredila samomor. In on me je vživel. Spet.
No, zdaj pa nazaj v sedajnost.
Zbudila sem se in se pretegnila. Sanje so se prekmalu končale. Ustala sem in se oblekla v kavbojke in neko majico. Od drsal sem v kopalnico in se počesala. Lase sem si spela v konjski rep. Obula sem se in šla do sosednje hiše, kjer je živela družina, ki me je vzgojila. Potrkala sem na vrata. Odprla mi je Olena.
"Dobro jutro,"sem jo po rusko pozdravila(Ne da se mi pisat v rusčini, pa še noben nebi razumel).
"Dobro jutro tudi tebi, Angel. Ravno jemo zajtrk. Boš jedla z nami?"me je vprašala.
"Ja, prosim,"sem rekla in stopila v hišo. Z Oleno sv odšli v jedilnico. Za mizo sta sedeli Karolina in Jeba. Jeba je Olenina mama.
"Dobro jutro vsem,"sem jih pozdravila. Vsedla sem se na stol zraven Karoline. Narezala sem si kos seveže domače pečenega kruha in nanj na debelo namazala maslo. kar naenkrat je v jedilnico pritekla Viktorija.
"Dimitrij nam je poslal pismo,"je navdušeno rekla.
Dimitrij? Čudno...
Seveda!
Dimitrija je stoprocentno rešil nek uporabnik duha.

*Rose*
Zbudila sem se v Dimitrijevem objemu. Hvala bogu za počitnice. Tako sva lahko z Dimitrijem ves čas skupaj. Božal me je po laseh in me gledal s svojimi prečoudovitimi temnimi očmi.
"Ustati morava,"je rekel s svojim prečudovitim glasom ovitim v meden ruski naglas.
Sklonil se je k meni in me poljubil. Vstala sva in se oblekla. Skupaj sva šla v kavarno in se usedla za mizo. Radio je bil prižgan in iz njega se je zaslišala ta pesem:https://www.youtube.com/watch?v=asaCQOZpqUQ&feature=related
(kliknite link, ker mi drugač noče delat)
Slišala sem, da je Dimitrij mamral besedilo. Presenetil me je.
"Poznaš to pesem?"sem ga vprašala.
"In pevko. Osebno,"mi je odgovoril. Takrat pa se je od ne vem kod prikizala Lisa.
"Oj, kako sta?"je vprašala Lisa.
"V redu, Vaše Veličanstvo,"sem se pošalila. Lisa namreč ni marala kraljevega naziva. Hotela je nekaj reči, ko jo je prekinil Dimitrij:
"Lisa, te lahko nekaj vprašam?"
"Seveda,"mu je odgovorila.
"Si lahko z Rose vzameva dopust? Namreč, pisal sem moji družini, da se bova kmalu oglasila,"je vprašal. Presenetil me je. Zelo.
"Seveda lahko. Čez počitnice kajne?"
"Ja. Hvala."
"No, zdaj pa morem iti,"je rekla in šla v svojo pot. Obrnila sem se proti Dimitriju.
"Dopust?"sem vprašala.
"Ja... Presenečenje,"je počasi rekel in čakal moj odziv.
"To bo še odlično,"sem rekla in ga poljubila.

Rose in Dimitrij:

17. november 2012
*Angel*
"Kaj piše?"je Olena radovedno vprašala.
"Ne vem. Nisem ga še odprla,"je rekla Viktorija in odprla pismo.
"Kdo...,"je rekla, ko me je zagledala.
"Živijo, Angel. Boš ti prebrala pismo? Edina znaš oponašat Dimitrijev glas,"me je prosila.
"Z veseljem,"sem rekla in prijela pismo v roke. Iz ovojnice sem potegnila list in ga razgrnila. Zagledala sem lepo Dimitrijevo pisavo. Odkašljala sem se in začela brati:
"Pozdravljeni, vsi skupaj.
Vem, Rose vam je povedala, da sem strigoj. Bil sem. Nekako-neznam opisat kako- so me spremenili nazaj v dampirja. Najprej nihče ni verjel, da sem res spet dampir. Samo Rose in nekateri njeni prijatelji. Težko mi je bilo. Nisem si moral odpustiti za dejanja, ki sem jih naredil. Rose me je spravila nazaj na noge. Zdaj sem spet varuh. Pogrešam vas in mislil sem, da bi si z Rose lahko vzela dopust in prišla k vam. Mislim, da bi bilo tudi njej všeč. In vam seveda.
Kako ste? Ali je kaj novega? Veliko vprašanj imam. Nanje mi boste odgovorili, ko prideva.
Pozdravljeni, Dimitrij."
Okej, večinoma razumem. Ta Rose je verjetno njegova punca. Kmalu prideta. To je odlično.
*Rose*
"Kdaj pa greva,"sem vprašala Dimitrija.
"Če hočeš se lahko odpraviva že danes,"mi je odgvoril. Seveda hočem, sem hotela zakričati pa je ravno prišla natakarica z najno hrano. Vzela sem svoj sendvič in v trenutku ga je zmankalo. Nadaljevala sem najin pogovor.
"Seveda hočem,"sem rekla, malo manj glasno, kot sem najprej hotela.
"Potem pa pojdiva spakirat. Vidim, da si svoj sendvič že pojedla,"je rekel in vstal. Naredila sem isto in skupaj sva šla v najno sobo. Pripravila sva vse stvari in šla s kovčkamo proti garaži.
"A lahko jaz vozim?"sem vprašala. Pogledal me je. Nekaj časa je premišljeval potem pa rekel:"Naj ti bo. Samo danes." Jesssssss!!!!!!! Končno me je pustil za volan. Dal mi je kluč in peljala sem na letališče. Veliko ljudi je bilo začudenih, ker jaz vozim, Dimitrij pa sedi na sovoznikovem sedežu. Parkirala sem in vzela sva svoja kovčka in šla na letalo.
Imela sva dva leta, najprej v Seattle in iz Seattla v mesto, ki ga nisem poznala.
18. november 2012
u108932
u108932
neeeeeeeeeext

nujno
18. november 2012
next!
+ja lh me kličeš klara
19. november 2012
*Angel*
To je res odlično. Ta Rose je stoprocentno odlična punca.
Bil je trenutek tišine, ki jo je prekinil zvon Oleninega telefona.
"Dimka je,"je rekla in se oglasila(Dimka je ruska krajšava za Dimitrij)."Živjo, Dimka. Dobili smo tvoje pismo. Čakaj bom dala na zvočnik,"je še rekla in pritisnila na gumb. Zaslišal se je Dimitrijev glas:"Hej, vsi. Kako smo? Lahko govoriste angleško ker imam tudi jaz na zvočniku?"Aha, rose je verjetno američanka. "Vsi smo odlično,"smo vsi napol zakričali. No, razen Jeba ni, je pa imela bolj vesel glas kot ponavadi. "Z Rose sva že na drugem letalu. Priletela bova čez par ur,"je rekel.
"Hoj, družba,"se je zaslišal še en glas. To bo verjetno Rose.
"Dimka, ugotovi, kdo je še v Baji,"je navdušeno rekla Olena.
"Angel?"je ugibal.
"V prvem poskusu. Slišim, da si spet dobri stari dampir,"se rekla.
"Ja, tako kot ti. Odložiti moram. Se vidimo. Adijo."
No, pa je odložil.
*Rose*
Dimitrij je na plan potegnil svoj mobitel. Vtipkaj je številko in dal na zvočnik.
"Oleno kličem,"je pojasnil. Kmalu se je oglasila njegova mama. Po rusko je nekaj rekla.
"Hej, vsi. Kako smo? Lahko govoriste angleško ker imam tudi jaz na zvočniku?"je vprašal.
"Vsi smo odlično,"so se zaslišali razni glasovi. Vse sem prepoznala, razen enega.
"Z Rose sva že na drugem letalu. Priletela bova čez nekaj ur."
"Hoj, družba,"sem jih pozdravila.
"Dimka, ugotovi kdo je še v Baji,"je veselo rekla Olena. Dimitrij se je nasmehnil.
"Angel?"je ugibal. Ma, kdo za vraga je Angel.
"V prvem poskusu. Slišim, da si spet dobri stari dampir,"se je oglasil živahni glas, ki ga prej nisem prepoznala. Neka ženska, ki je sedela na drugi strani strani poti do stranišča je rekla, da morava prenehati telefonirati.
"Ja, tako kot ti. Odložiti moram. Se vidimo. Adijo,"je rekel Dimitrij in odložil. Pogledal me je. "Verjetno te zanima, kdo je Angel?"je vprašal. Pokimala sem. Vzdihnil je in začel:"Angel je neko dekle, ki mi je vedno bilo kot sestra in kot najboljša prijatelica. Ko sva bila v kavarni si slišala njeno pesem. Odlično poje, pa čeprav je dampirka. Tudi njo sem učil. Za razliko od tebe sem jo učil, ko sem bil mlajši, kot si ti zdaj. V bistu sem ji dvakrat rešil življenje. Prvič, ko je bila stara tri mesece in drugič, ko je bila stara devet let."
19. november 2012
u108932
u108932
neeeeeeeeeeeeeeeeext
19. november 2012
matr, danes sem dubila 5 pr glasbi, pa 1 pri geografiji. Poleg tega sem se med malco polila z jogrtom po kavbojkah in sem se zato morala preoblečt v hlače za športno. Pa še Anglo smo pisal. Res grozen dan. Ampak vseeno nextam. Aja prosim oglašujte to zgodbico.
...........................................................................
*Angel*
Med zajtrkom smo veselo klepetali o Rose in Dimitriju. Ugotovila sem, da je Rose:
~Rjavo laska,
-prijazna,
~odlična bojevnica in odlična prijateljica,
-ustvarjena za Dimitrija.
Kmalu sem se poslovila in odšla domov. Bila sem v moji sobi, ko sem se nečesa domislila. Odkorakala sem do omare in iz nje potegnila moj album s fotografijami. Vsedla sem se na posteljo in odprla album. na prvi strani sta bili dve sliki. Na prvi sva bila jaz dojenčica in sedemletni Dimitrij. Sedela sem v stolčku za malčke. Dimitrij me je poskušal nahraniti. Ni mu ravno uspevalo. Cela sem bila popackana.
Glasno sem se zasmejala. Naslednja slika je bila še bolj smešna.
Na njej je bil prejšni prizor malo spremenjen. Dimitrij se je držal za glavo, medtem pa sem se jaz -cela popackana- smejala.
Obrnila sem stran. Na prvi sliki sva bila spet jaz -petletnica- in Dimitrij -dvanajstletnik-. V rokah sva držala sak svoj sladoled in ga lizala. Ja, prav ste ugotovili. Z Dimitrijem sva bila neličliva. Ne par, ampak samo prijatelja. Najboljša prijatelja.
Do enih sem gledala fotografije(kar nekaj albumov imam). Še kosila nisem jedla. Nenadoma je pozvonilo. Šla sem odpret. Pred vrati je stala moja morojska "prijatelijca" Rebeka. Za čuda ni bila pijana.

Rebeka(kadar ni pijana):



"Hej, Angel. Greš zmano na neko zabavo v Pozemno mesto?"me je vprašala. Podzemno mesto je en bar v katerem lahko najameš sobe za kakšno zabavo. In ja, podzemljo je.
"Hej, Rebeka. Lej, res ne vem. Do kdaj pa bo ta zabava?"sem vprašala.
"Ma tja do devetih. Ravno zato te rabim. Noč bo in povsot bodo strigoji. Ti pa si iskušena varuhunja..."
"Ja, ja, saj grem, samo počaki,"sem rekla. Šla sem v sobo, vzela količek in odpravili sva se v Podzemno mesto. Zabava tam je bila res divja. Kar pa je značilno za zabave v Podzemljem mestu. Nisem se napila. Za razliko od Rebeke. Po zabavi sem jo celo pijano "odvlekla" domov k njeni mami. Ta se mi je zahvalila. Zagodrnjala sem, saj sem se spomnila, da sta Rose in Dimitrij zdaj verjetno že pri Oleni.
Obrnila sem se in začela pot proti mojemu domu, ki pa je na drugem koncu mesta.
Odločila sem se, da grem po bližnicli: skozi par ulic, čez trg in še skozi nekaj ulic. Pot skozi ulice je nevarna, ampak kot je že Rebeka rekla sem izkušena varuhinja. Ko sem jo
odpeljala domov, nisva srečali nobenega strigoja. Upam da bo tudi po poti k Oleni isto.
Na začetu je bilo, potem pa... Sem kar naenkrat začutila slabost. To sem čutila vedno, ko se mi je približal strigoj. Zaradi tega, ker me je Alex oživil.
Obrnila sem se, vzela količek in se pognala v strigoja za mano. Ni vedel, da bom tako hitra. Nenadoma me je od odzadaj prijel par rok in me potegnil k sebi. Krasno, dva sta. Z količkom sem ga zabodla v rebra. zgrešila sem srce, a vseeno je od bolečine zarjovel in me izpustil. Obrnila sem se in mu količek zarila v srce. Drugi strigoj ni bil tak mačji kašelj. Videlo se je, da je zelo star in da je bil prej dampir. Prijel me je za ramo in me vrgel naprej. Na mojo žalost je bila to zadnja ulica pred trgom in sem zato kar nekaj časa "letela". Na koncu sem s hrbtom priletela na tla. Tisto malo število dampirjev, ki je bilo na trgu je radovedno pogledalo. Vrgla sem se na noge. Peklensko me je bolel hrbet, a za bolečino se nisem zmenila. Strigoj je medtem prikorakal na trg. Pognala sem se proti njemu. V roki sem še vedno trdno držala količek. Z njim sem mu prebodla srce. Grozno je zarjovel in padel po tleh. Izvlekla sem količek. Stala sem pred truplom. Hrbet me je svinsko zabolel. Zameglilo se mi je pred očmi in padala sem na tla. Malo preden sem padla so se me od odzadaj oklenile močne roke. Obrnila sem glavo, da bi videla kdo je moj rešitelj. In tam je stal...Dimitrij.
*Rose*
Poslušala sem kako mi je pripovedoval o Angel. Zanimivo dekle je. Res zanimivo.
Čez nekaj ur sva pristala. Dimitij je najel avto in naju odpeljal v Bajo. Bila je že tema. Iz radija se je zaslišala ta pesem:https://www.youtube.com/watch?v=HPkTGm4RtVM
Dimitrij je v ritmu glasbe premikal glavo.
"Katera pesem je to?"sem ga vprašala.
"I Hate Myself For Loving You od Joan Jett,"mi je odgovoril. O, ta pesem, pa me na nekaj spominja. Dinitij me je pogledal, kot da premišluje isto. Ko se je spremenil nazaj v dampirja se me je izogibal. Ni si moral odpustiti za stvari, ki mi jih je naredil, ko je bil strigoj.
"A bova kmalu v Baji?"sem ga vprašala, da bi preusmerila temo.
"Ja, še malo,"mi je odgovoril.
"Če bi bila jaz za volanom, bi tja prišla že pred pol ure,"sem rekla. Zagodrnjal je.
Kmalu je ustavil pred hišo njegove mame. Pogledal me je. Oči so se mi svetile. Prijel me je za rolo in skupaj sva potrkala na vrata. Odprla je Viktorija in objela Dimitrija.
"Ne veš kako sem te pogrešala, Dimka,"je rekla v njegovem objemu. Kmalu ga je spusti in objela mene.
"In tebe tudi, Rose. Žal mi je za to, kar sem rekla. Res spadaš v našo družino. In prav si imela glede..."skoraj ji je ušlo. Spustila me je in skupaj smo odšli v jedilnico, kjer so čakali ostali. Vsi razen Angel. Čudno. Dimitrij mi je povedal, da sta bila najboljša prijatelja. Vse po vrsti sva objemala. No, razen jaz nisem Jebe.
"Kje je Angel?"je vprašal Dimitrij.
"To tudi mene zanima,"je rekla Olena.
"Rebeka jo je zvlekla na eno zabavo. Slišala sem, da ji je rekla, da si po zabavi nebo upala domov,"se je oglasila Viktorija. Dimitrij me je prijel za roko.
"Pridi greva na sprehod,"je rekel. Sprehodila sva se do trga. Kar naenkrat je iz neke ulice "priletelo" neko dekle. In to naravnost na hrbet. Vrgla se je na noge. Iz ulice iz katere je prletela se je pokazal strigoj. Dekle je steklo proti njemu in mu zapičilo količek v hrbet. Zarjovel je in padel na tla. Dimitrij me je povlekel do punce in izpustl mojo roko. Dekle se je nevarno zamajala in še enkrat bi priletela na tla, če jo ne bi Dimitrij prijel. Obrnila je glavo in se mu zazrla v obraz.
"A te moram vedno reševati iz težav, Angel,"je rekel Dimitrij. Ta se je postavila pokonci in se obrnila. Prava lepotica je. Res si zasluži ime Angel.
"Dimitrij,"je dahnila in ga objela. Imela je močan ruski naglas.
"Si dobro, dekle?" je zaskrbljeno vprašal Dimitrij. Vedela sem zakaj. Močno je priletela na tla.
"Hrbet me svinsko boli. Ampak, bo, "je rekla. Pogledala me je. "Ti si gotovo Rose, kajne,"je rekla in mi podala roko. "Angel,"se je prestavila.
21. november 2012
u108932
u108932
neeeeeeeeeeeext
21. november 2012
*Angel*
Obrnila sem se. "Dimirtij,"sem dahnila in ga močno objela,
"Si v redu, dekle?"me je po angleško vprašal. Torej mora biti v bližini Rose.
"Hrbet me svinsko boli. Ampak, bo,"sem rekla. Spostila sem objem. Zagledala sem dekle zraven nje. Rose. "Ti si gotovo Rose, kajne,"sem rekla in ji podala roko. "Angel," sem se predstavila. "Rose. Ti si torej Dimitrijeva najboljša prijateljica. Veliko mi je povedal o tebi,"je rekla. Ošinila sem ga in rekla:"Meni pa te je omenjal, ko je bil strigoj.'Dekle, ki jo moram nujno ubiti', je takrat rekel,"sem rekla. Ko sem uponašala njegov strigojski glas, sta se kar stresla.
"Dobro oponašaš,"me je pohvalila Rose. Pogledala sem Dimitrija. "A ji bova pokazala najin kotiček?"sem ga vprašala. Prikimal je. "Kakšen kotiček?"je zanimalo Rose. "Boš že še videla,"sem se delala skrivnostno. Pomežiknila sem Dimitriju. Skupaj sta mi pomagala domov. Hrbet me je res svinsko bolel. Poskusila sem se ne brigati za bolečino, a ni šlo. Pri Oleni sem sedla na prvi stol, ki sem ga videla. Res sem bila zdelana.
Nenadoma me je potegnilo v Alexovo glavo.
Gledala sem skozi njegove oči. Bil je na dvoru v Pesilvaniji v Ameriki. Hodil je skozi park. Kar naenkrat ga je poklical nek glas:"Dober dan. To je prijeten kraj za pomiritev, kajne?" Glas je pripadal novi kralici Vaslisi Dragomir, ki je sedela na klopci v parku. "Dober dan, Lisa. Prav imaš,"ji je odvrnil. Čakaj, kralico je poznal!? Potem se ugotovila kako. Skozi njegove oči sem si ogledala njeno avro. Bila je zlata, značilna za uporabnike duha. Alex je sedel zraven nje.
"Kako si kaj danes?"jo je vprašal.
"Odlično, ti?"
"Ah, pogrešam Angel,"je odvrnil. Sočutno ga je pogledala. Verjetni je vedela, da sva povezana.
"Verjamem. Tudi meni je bilo tako, ko je Rose odšla. Zdaj pa ni več povezana z mano. Zelo čudno je,"je sočutno rekla. Čakaj, z Rose je bila povezana?! Alex je odpru usta, da bi nekaj rekel.
"Angel? Angel?" V Olenino hišo me je potegnil Dimitrijev glas. Vsi so strmeli vame.
"Zasenčena si,"je rekla Rose. Tisti, ki smo 'Zasenčeni' smo že prestopili, prag kraljestva mrtvih.
"Ti pa si bila,"sem dahnila. Ne morem verjet.
*Rose*
"Rose. Ti si torej Dimitrijeva najboljša prijateljica.Veliko mi je povedal o tebi,"sem rekla. Ošinila ge je in rekla:"Meni pa te je omenjal, ko je bil strigoj.'Dekle, ki jo moram nujno ubiti', je takrat rekel,"je rekla. Ko sem uponašala njegov strigojski glas, sva se kar stresla. Prekleto dobro ga je oponašala.
"Dobro oponašaš,"sem jo pohvalila.Pogledala je Dimitrija. "A ji bova pokazala najin kotiček?"ga je vprašala. Prikimal je. "Kakšen kotiček?"me je zanimalo. "Boš že še videla,"se je Angel delala skrivnostno. Pomežiknila je Dimitriju. Skupaj sva ji pomagala oditi domov.
Ko smo prišli, je sedla na stol. Naenkrat je samo gledala naprej. Začudila sem se. Povezana je. S kom? Dimitrij jo je zaskrbljeno gledal.
"Nič ji ni,"sem ga potolažila.
"Kako veš?"ga je zanimalo. Nisem odgovorila. Pokleknil je pred Angel in jo začel tresti. Ves čas je ponavljal:"Angel? Angel? Angel?" Končno je zamežikala in ga pogledala. Pogledala je okoli sebe.
"Zasenčena si,"sem rekla. Ne morem verjeti.
"Ti pa si bila,"je dahnila. "S kraljico si bila povezana. Ne morem verjeti."
"Še en razlog, da bove bile dobre prijateljice,"sem rekla. Prikimala je.
22. november 2012
u108932
u108932
neeeeeeeeeeeeeeext
22. november 2012
*Angel*
Nisem morala verjeti. Nikomur ni bilo nič jasno, razen Jebi in Dimitriju.
"S kom?"je zanimalo slednjega. Pogledala sem ga. "Se spomniš Alexandra Rusa? Tistega Američana, ki se je nekoč s starši preselil sem? Mojega fanta?"sem ga vprašala. Debelo me je pogledal. "On? Tisti pevec iz plesa? Neverjetno,"je rekel presenečeno.
"Ja, on. In če me nebi prebudil, bi mogoče izvedela, kaj zanimivega,"sem besno odvrnila. Rose mi je prijela za roko in me pogledala v oči.
"Pomiri se,"je rekla. Edina me je razumela. Globoko sem udihnila in izdihnila. Spet sem pogledala Dimitrija. "Si ji povedal najno zgodbo?"sem ga vprašala in poskušala preusmeriti temo. Uspelo mi je. "Samo nekaj stvari. Verjetni Rose niti ne zanima,"je rekel in jo pogledal. "Pa me,"je odvrnila ta. "Najbolje da gremo v dnevno,"sem rekla. Čez trenutek smo že bili tam. Z Diitrijem sva se usedla na dva naslonjača, Rose pa na kavč. Pridružile sto se ji Olena, Viktorija in Karolina. To zgodbo so rade poslušale. Dimitrij je vzdihnil in začel:"Vse se je začelo, ko sem bil star sedem let. Bil sem v svoji sobi in delal domačo nalogo za šolo. Pogledal sem skozi okno.
Tam so živeli sosedi. Mia in Daniel Croft. Pred tremi tedni sta se jima rodili dve dvojčici deklici, Angelina in Nikita Croft. Imeli sta sobo nasproti moje. Kar naenkrat sem zagledal plamene. Brez da bi vedel, kaj se dogaja sem stekel iz svoje sobe. Tekel sem do sosednje hiše. Vrata so bila odklenjena. Stekel sem v dekliško sobo. Gorela je zibelka v kateri je bila Angel. Nikite ni bilo. Pograbil sem to majhno deklece in stekel iz hiše. Takoj sem mami šel povedat kaj se je zgodilo. Povedala mi je, da jo bomo posvojili. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z Nikito.
Angelina si je prisvojila novo sobo. Večinoma sem jaz skrbel zanjo. Tudi naučil sem jo veliko stvari. Iz pešaste glave so začeli rasti svetli laski. In kako sem bil vesel, ko je izrekla prvo besedo,'Dimitrij'. Neverjetno dolga beseda za prvo." Odlično je znal pripovedovati.
*Rose*
Utihnil je. Zanimali me je, kaj se je še zgodilo. A namesto njega je usta odprla Angel,"Večno, se bom spominjala dneva, ko sva se prvič skregala. Takrat sem bila stara šest let.
23. november 2012
*Rose*
Utihnil je. Zanimali me je, kaj se je še zgodilo. A namesto njega je usta odprla Angel,"Večno, se bom spominjala dneva, ko sva se prvič skregala. Takrat sem bila stara šest let. Bila sem v svoji sobi in se dolgočasila. Šla sem k Dimitriju.
'Kaj delaš,'sem ga vprašala.
'Učim se,'mi je odgovoril. Kakšen dolgčas. Ravno sem hotela odpreti usta, ko je še dodal:'Ampak sem že končal. Kaj bova delala?' Zanimivi vprašanje, sem pomislila. Potem sem dobila odlično idejo. 'Pojdiva v gozd,'sem predlagala. Ampak Dimitriju se moja zamisel ni zdela tako dobra kot meni. 'Ne prenevarno je,'je ugovarjal. Zavila sem z očmi. 'Potem grem pa sama,'sem odločno rekla. 'Ne, ne dovolim,'je odločno ugovarjal. 'Nisi moj šef,'sem rekla in se pognala iz sobe. Tekla sem vse do gozda, Dimitrij pa takoj za mano." Nasmehnila se mu je. On je nadeljeval:"Hitra je bila. Tako hitra. Za njo sem tekel po hribu. Nenadoma se je ustavila in zaletel se se vanjo. Kotalila sva se po hribu navzdol. Na srečo se nihče od naju ni zaletel v drevo. Ustavila sva se na nekem svetlem kraju. Bila sva na drugi strani hriba. Bila je majhna, hudo zaraščena jasa. Angel je ustala in odkorakala do konca jase. Odmaknila je visoko travo. Slišal sem kako je rekla:'O. MOJ. BOG.' Stekel sem do nje in ostrmel: pred nama je bil velik hrib. Pa ne navaden. Bil je tako sončen in lep. Takšnega še nikoli nisem videl. Z Angel sva se spogledala in stekla na vrh hriba. Od takrat je tisto najin skrivni kotiček. Nikomur ga ne pokaževa. No, skoraj nikomur,"je rekel in mi pomežiknil. Nadeljevala je Angel.
"Na njem sva se vedno pogovarjala. Ponoči si tam videl Rimsko cesto...
*Angel*
Spet sem bila jaz na vrsti.
"Na njem sva se vedno pogovarjala. Ponoči si tam videl Rimsko cesto. Podnevi pa... Je bil to najčudovitejši kraj na tem svetu. A vseeno, še vedno so bile tukaj nekatere slabe stvari. Recimo neki dan, ko sem bila stara devet let. Takrat smo bili z Dimtrijem in njegovim prijateljem na klopci pred neko gostilno. Bilo mi je dolgčas. Sama pa nisem smela domov. Beda. 'Dimka, greva lahko domov?'sem ga vprašala. On pa je še vedo klepetal s prijateljem. 'Dimitrij, a greva lahko domov?"sem bolj glasno ponovila. Verjetno bi rekel, da lahko, ampak takrat se je oglasil njegov prijatelj:'Tale mala punčka ti ukazuje?' 'Ne, seveda ne,' mu je rekel in se obrnil proti meni. 'Počakaj malo Angel.' 'Ne, ne bom čakala. Dej, no,'sem odvrnila. Tako sva se prepirala, dokler njegova roka ni pristala na mojem licu. In to kar precej močno. Od kogar koli drugega bi pričakovala, da bi me klofnil, ne pa od Dimitrija. Z solzami v očeh sem ga pogledala in zbežala. Slišala sem njegov glas, ki je klical moje ime, a se nisem zmenila zanj. Stekla sem v neko ulico. Tam pa sem naletela na mestne pretepače. Te so se delali frajerje. Naredila sem nekaj korakov nazaj in se obrnila. Pred mano je stal eden od tistih pretepačev za mano. 'Kam pa kam, punčka?'me je vprašal. 'Domov,' sem odvrnila in poskusila iti mimo njega. Zgrabil me je za roke in me porinil nazaj. 'Hej fantje. Prite sem,' je zaklical tistim za mano. Ozrla sem se. Proti meni so prihajali trije fantje in dve punci. Visi so bili starejši od mene. Ena od punc me prijela za lase in jih potegnila nazaj. Zakričala sem in padla na tla. Srednje velik fant me je brcnil v rebro. Zabolelo me je. Zbrati sem se morala. Vrgla sem se na noge in boksnila prvega, ki sem ga lahko. Izkazalo se je, da je bila to punca, ki me je prej potegnila za lase. Vsi so bili začudeni. Fant, ki me je ogovoril, me je porinil v steno. Glava me je strašno zabolela. Sesedla sem se na tla. Meglilo se mi je pred očmi.
'Angel!'sem zaslišala znan glas.
Dimitrij je videl, kako ležim na tleh. Stekel je do mene in se sklonil k meni. 'Ma kaj je z vami?!'se je zadru na pretepače. Njih pa ni pritegnila njegova pozornost. Gledali so nekaj na drugi strani prazne ulice. Tam je stal strigoj,"sem dramsko zaključila. Zdaj je bil Dimitrij na vrst.
"Seveda so se mevže takoj razbežale. Angel pa ni bila dovolj pri zavesti, da bi zbežala. Nisem vedel, kaj naj naredim. Strigoj se nama je nevarno bližal. Postavil sem se v obrambni položaj. Bil sem star komaj štirinajst let, zato še nisem imel količka. Naenkrat je pred mano švignila postava. Bil je dampir, natančneje varuh. Napadel je strigoja. Priskočil sem mu na pomoč. Potem pa sem z kotičkom očesa nekaj opazil. Obrnil sem se proti Angel. Zagledal sem kako se nek drug strigoj sklanja nad njenim vrato. Zakričal sem in stekel k njima. Porinil sem ga stran od nje in proti varuhu, ki je medtem že ubil drugega strigoja
23. november 2012
u108932
u108932
NEEEEEEEEEEEEEXT
23. november 2012
nextiii
23. november 2012
Zakričal sem in stekel k njima. Porinil sem ga stran od nje in proti varuhu, ki je medtem že ubil drugega strigoja. Sklonil sem se k Angel. Bila je napol mrtva. Počasi je začela zapirat oči. Ulile so se mi solze. Zgrabil sem jo za ramena in začel obupano tresti. 'Angel, ne. Prosim, ne zapiraj oči. Prosim,'sem začel obupano ponavljati. Varuh, ki je opravil še z drugim strigojem, me je prijel za ramena. 'Kaj naj naredim?'sem ga vprašal. 'Poznam dobrega zdravnika. Ne živi daleč,'mi je odgovoril. Prijel sem jo in dvignil."
Rose je bulila v naju z odprtimi usti.
*Rose*
Uvav. Zavedla sem se, da imam odprta usta. Sunkovito sem jih zaprla. Zdaj je bila na vrsti Angel.
"Ko sem se zbudila, nisem vedela, kje sem. Bila sem v belem prostoru in ležala v beli postelji. Bolnišnica, sem pomislila. 'Končno si se zbudila,' sem zaslišala znan glas. Na stolu zraven moje postelje je sedel Dimitrij. Sinkovito sem se dvignila pokonci in ga objela. 'Dimitrij,'sem zamrmrala. Močno me je stisnil k sebi. 'Živa si. Tako me je skrbelo,'je rekel. Spustila sem objem in ga pogledala. Na njegovem obrazu se je poznala modrica. 'Kje sem?'sem ga vprašala in se razgledala po sobi. Vse je bilo belo. 'Varuh, ki nama je prmagal pozna nekega moroja, ki je dober zdravnik. In zdaj sva pri njemu doma,' je razložil.
'Aha, v domači bolnici sva.' Zasmejal se je. Nenadoma je skozi vrata prišel bradati moroj. 'Aha, dekle se je zbudilo. Kako se počutiš?'me je vprašal. 'Dobro, samo rahel glavobolj imam,'sem priznala. Zmenili smo se, da lahko grem domov.
Hm, a je sploh kaj dobrega še za povedat? Aha, ples. Takole je bilo:
Stara sem bila enajst let. Dimitrij je skoraj zaključil šolanje za varuha. In na naši akademiji smo imeli ples. Na njem ni bila samo mirna glasba, temveč tudi divja. Šlo je za neke vrste žur. Jaz naj bi pela z mojo skupino. Oblekla sem kavbojke in črno majico z napisom


Čez sem oblekla še črno, usnjeno jakno. Svoje svetle lase sem si razkuštrala. Obula sem črne škornje z visoko peto. S skupino naj bi se dobili pol ure pred plesom. In takrat je v sobo prišel Dimitrij,"je zaključila. On je nadeljeval.
24. november 2012
u108932
u108932
neeeeeeeeeeeeext
24. november 2012
next
24. november 2012
oprostita mi, ker ne pišem tako pogosto nextov. Šila je vse težja.
To mi gre na jetra, sm se morem še bolj učit odkar sem dobila cvek
27. november 2012
Se bom zdej potrudila in napisala next.
Prosim oglašte punce to zgodbico tam, kjer lahko.
Rada vas imam .
------------------------------------------------------------------------------------------------
*Angel*
Končala sem. Zdaj je spet začel Dimitrij.
"Prišel sem v sobo. Bila je oblečena za ples. Pogledala me je in me pozdravila:'Hoj. A boš šel tak na ples?' Odkimal sem in se zasmejal. Odkorakala je v kopalnico in si z krvavo rdečo šminko namazala ustnice. Pogledala me je in se mi nasmehnila. 'Kakšna se ti zdim?'me je vprašala. 'Zelo si lepa,'sem ji odgovoril. Na hitro me je objela in vzela svojo kitaro. 'Boš v moji sobi, ali kaj?'me je vprašala in pomignila naj grem ven. Poslovil sem se in odšel v svojo sobo."
Moja črna električna kitara:


Jaz sem na vrst.
"Na vajah ni bilo nič posebnega. Prišla sem druga. V skupini nas je pet. Jaz(pevka in kitaristka), Alexander(pomožni pevec in kitarist), Mitja(bobnar) in dvojčka Dan in Danijel(prvi kitarist, drugi igralec na klavijaturo). Pred mano je prišel Alex(krajšava za Alexandra). Vanj sem bila že takrat zaljubjena. V naši skupini je bil nov. Črni lasje, smaragdno zelene oči, žameten glas. Tako bi ga vpisala. Jaz pa sem bila najmlajša. Imenujemo se What the hell.
Zagledal me je. 'Lepa si,'mi je rekel. Nasmehnila sem se mu. Vrnil mi je nasmeh. Kmalu so na oder pritekli ostali. Z Alexom sva si ogrela glas. Medtem smo prevelili, če so vsa glasbila pravilno oglašena.
Kmalu je napočil čas plesa. In naš prvi koncert. Ko so bili vsi v dvorani sem se sprehodila do mikrofona in samozavestno rekla:'Pozdravljeni vsi skupaj. Čestitam vsem, ki ste uspešno prestali zadnji izpit. Naša skupina vam bo danes nastopala divje, pa tudi mirne pesmi. Nasledna pesem se imenuje Taking over me. Upam, da vam bo všeč.'
https://www.youtube.com/watch?v=qBWDMfUV9OM (to je ta pesem. Na tej zgodbici ne morem dajat videoposnetkov. Na drugih pa lahko. Ne vem zakaj.)
Mislim, da so bili vsi naudušeni nad našim koncertom."
*Rose*
Končala je. Hudo.
"A lahko zapoješ to pesem?"sem jo vprašala.
"Zdaj?" Prikimala sem.
Zapela je. Uvav, zelo dobro poje. "Lahko nadaljuješ, Dimirtij,"sem mu rekla.
"Koncert je bil res dober. Opazil pa sem tudi, da je Alex in Aneg ustrajno spogledujeta. To mi ni bilo ravno všeč. Ampak, poznal sem ga in vedel sem, da je dober fant.
27. november 2012
neeextiii
28. november 2012
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
02. december 2012
*Angel*
....Ampak, poznal sem ga in vedel sem, da je dober fant. Po koncu koncerta sem se sam odpravil proti domu. Še spakirati sem moral, saj sem šel jutri na dvor v Pensinavijo(ne vem če sem prov napisala). Kar naenkrat sem zagledal Angel in Alexa kako se poljubljata. Okej, sem pomislil in šel po drugi poti proti domu." Spet jaz na vrsti.
"Nasledni dan sem celo jutro hodila po akademiji in se poslavljala. Odhajala sem domov v Bajo. Pome je prišla Olena. Dimitrij mi je pomagal pospraviti moje kovčke v avto. Objela sem ga in močno stisnila k sebi. Vedela sem, da se dolgo ne bova videla. Spustila sem ga in se obrnila proti avtu. 'Angel!'sem zaslišala Alexov glas za mano. Obrnila sem se in ga pogledala. Stopila sem na prste in ga poljubila. "Se vidiva,"sem mu zašepetala na uho. 'Že odštevam sekunde,'mi je odvrnil. Močno me je stisnil k sebi.
Poletne počitnice sem preživela doma v Baji. Nekega dne sem dobila sporočilo od Alexa:
V Baji sem. Na trgu te čakam. Pridi.
Takoj sem se oblekla in stekla na trg. Tisti dan sem prvič umrla,"sem dramatično zaklučila.
"Zakaj?"me je vprašala Rose. Verjetno je ves čas pazila, da ni imela odprta usta.
"Z Alexom sem zabavala. Srečala sem tudi Dimitrija z morojem, ki ga je varoval. Kmalu sem se odpravila domov. Napoti pa me je napadel strigoj. Bila sem premlada, da bi imela količek, zato nisem morala dosti naredit. 'DIMITRIJ!!'sem zakričala v upanju, da me je slišal. Strigoj me je prijel za rame in me vrgel v steno. Za hip se mi je stemnilo pred očmi. Približal se mi je. Zasadil je zobe v moj vrat in začel piti mojo kri. Čutila sem kako se moje življenje izteka iz mene. 'Angel...'sem zaslišala Dimitrijev glas tam nekje v daljavi,"sem nadeljevala.
02. december 2012
next
02. december 2012
*Rose*
Uvav, kako napeto. Noga in roke so se mi tresle. Dimitrij je nadeljeval.
"Mislil sem, da bo umrla. Opravil sem s strigojem. Jaz in moroj, ki sem ga varoval, sva počepnila k njej. prejel sem jo za ramena in jo začel obupano stresati. 'Angel... Angel...'sem obupano ponavljal.
'Angel!'sem zaslišal Alexov glas. Stekel je do nas in te prijel za obraz. 'Ne... Ne... Prosim ne..."je ponavljal. V očeh so se mu nabirale solze. Naenkrat pa so Angel zatrepetale ustnice. Odprla je oči. Bila je bleda kot moroj.
"Alex,"je nemočno zašepetala in ga pogledala. Potem je zagledala mene. Prijela me je za roko in zašepetala 'Dimka.' 'Pridi, gremo,'je rekel Alex in jo dvignil. Za moroja je bil, kar precej močan. Pogledal me je in rekel:'Peljal jo bom domov." Pokimal sem in se z morojem, ki sem ga varoval, odpravil domov. Takrat nisem jedel, kaj se je dogajalo. Zdaj pa." Po zadnjem stavku me je pogledal in se mi nasmehnil. "Takrat sem bila z Alexom prvič povezana. Nato sem se spremenila v strigoja. Alex me je rešil. Ampak zaradi hude depresije sem se ubila. Alex me je obudil. Spet,"je dodala Angel in se mi nasmehnila. "Pridi, Rose. Pozno je že. Greva v sobo razpakirat,"je rekel Dimitrij. Vsi smo ustali. Vedela sem, kaj pomeni 'greva razpakirat'. Prijela sem ga za roko in skupaj sva odšla v njegovo sobo. Še prej sva se poslovila od Angel.
V tišini sva razpakirala. "Zanimiva zgodba,"sem jo prekinila. Pokimal je.
"Veš,"sem začela,"Ko sem bila prvič tukaj, sem se dotikala vseh sten, knjig, vsega, za kar sem mislila, da si se v otroštvu ti." Šla sem do omare s knjigami in jih pogladila. Začutila sem Dimitrijevo sapo na mojem vratu. "Mislila sem, da mi bo vlilo kaj moči. Takrat sem se spominjala večine stvari, ki sva jih preživela skupaj. Urjenja, tek, Viktorjev urok poželenja, koče... Koče sem se najbolj spominjala,"sem nadeljevala. Zavzdihnila sem. Začutila sem, kako mi je odmaknil lase iz vratu ime začel poljubljati po njem. Skoraj sem se stopila pod njegovimi ustnicami, tako nežno se me poljubljale. Obrnila sem se. Stopila sem na prste in ga poljubila. Vračal mi je poljub. Prekinil ga je in mi slekel majco. Jaz pa sem jo njemu. Kmalu sva naga pristala na postelji. Ko je bilo konec(mislim, da vsi veste česa)sem se stisnila k njemu. Bilo je prelepo.
*Angel*
Vrnila sem se v hišo. sedla sem na stol v kuhinji in se osredotočila na Alexove misli. Kmalu me je potrgnilo v njegovo glavo. Bil je na neki zabavi. Pobrskala sem po njegovih spominih in ugotovila, da ga je na to zabavo povabila Lisa(kralica). Sedel je na stolu zraven točilnega pulta.
"Ne morem verjeti. Alexander,"sva zaslišala glas za njim. Tam je stala Matjaša, moja najhujša sovražnica s šole. Bila je morojka, ki je imela emo frizuro.
Matjaša(vem čudno ime, ampak tut ona je čudna):




"Hej,"je, narejeno navdušeno, pozdravil Alex. Usedla se je na stol zraven njega. Premaknila ga je tako bliti njega, da mu je tuščala svoje plastične joške v obraz. Kurba ena. "Kje pa imaš Angel?"ga je vprašala. "V Rusiji,"ji je odgovoril. Pokimala je. Počakala je trenutek, nato pa ga je poljubila. Takoj jo je odrinil stran. Ustal je in šel v sobo.
-Zaspi. Rad bi se pogovoril s tabo,-mi je sporočil v mislih.
Vrnila sem se v svoje misli in šla v sobo. Preoblekla sem se v spalno srajco, legla v posteljo in zaspala. Čez trenutek sem se znašla v duhovnih sanjah.
Bila sem v parku na dvoru. Oblečena sem bila v kavbojke in kratko majico z napisom mojega najljubšega benda-Evanescence. Lase sem imela spete v kito. Bila sem bosa. Takoj ko sem zagledala Alexa, sem mu stekla v objem.
Alex:


Moj lepotec. Poljubila sem ga.
"Pogrešal sem te,"je zamrmljal v moje ustnice.
"Jaz pa tebe,"sem rekla in prekinila poljub. Nežno me je pobožal po licu.
"K tebi v Rusijo pridem," je začel. Prst sem mu dala na ustnice.
"Ne, jaz pridem k tebi. Veš, da sem spoznala bivšo povezanko kraljice?" Presenečeno me je pogledal."To lahko uspe samo tebi."
_______________________________________________________________________
Če ima kdo kakšno vprašanje od VA(vampirske akademije) naj mi piše po zs.
nextam???
06. december 2012
Okej, bom vseeno nextala.
Če pa ma kdo vprašanje glede VA naj mi piše na ZS.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Razgledala sem se na okoli. V resničnosti je bil začetek zime, v teh duhovnih sanjah, pa je bilo poletje. Posod cvetje. Naokoli je bilo tudi nekaj kipov dobrih kraljic in kraljev. Naenkrat se je vse začelo megliti. Vedela sem kaj to pomeni.
"Nekdo me prebuja. Na svidenje ljubica,"je rekel Alex. Zbudila sem se. Odkorakala sem do okna. Prvi sneg je zapadal. In Dimitrij je tukaj. To pomeni, da bova kepala krvne vlačuge(to so dampirke, ki morojem med spolnim odnosom dovolijo piti kri).
Odhitela sem do omare in se oblekla v moje tanke smučarske hlače. Oblekla sem si toplo, zeleno jopo, čez pa še tenko modro bundo. Rokavic si nisem dala na roke. Najboljše kepe se naredijo z golimi rokami. Dobesedno. Obula sem moje črne škornje in šla na moj zasnežen balkon.
Med Dimitrijem in mojem balkonom je bilo samo dobrih pol metrov. Tako sva vedno pobegnila iz hišnega pripora.
V roke sem vzela sneg, naredila kepo in jo vrgla v njegovo okno. To je bil najin znak, kadar je ponoči začel padati prvi sneg. Vem, da me slišal.
Pogledala sem na cesto zraven moje hiše. Po njej je prišla dampirka. Imela je ozko obleko, ki je več razkrivala kot zakrivala. Imela je tudi znamenja ugrizov na vratu. Krvna Vlačuga. Naredila sem kepo in jo zadela v glavo. Ko se je ozrla proti meni, sem se skrila za balkonsko ograjo. Ha, ha, ha...
*Rose*
Zbudilo me je premikanje. Naglo sem odprla oči in se oklenila Dimitrijeve roke.
"Oprosti, nisem te hotel prestrašiti,"sem mi je opravičil. Na sebi je imel boksarce.
"Kam greš?"sem ga vprašala.
"Prvi sneg je. V najnem otroštvu, sva z Angel takrat vedno kepala...Krvne vlačuge,"je odgovoril. Bila sem zelo presenečena. ON je kepal krvne vlačuge.
"Zakaj mi zato nisi povedal prej?"
"Mislil sem, da boš razočarna, ker nisem zak kot si me želiš. Že kar nekajkrat sem te razočaral. Ko so me strigoji spremenili..." Prekinila sem ga s poljubom. "Ljubim te, vedno sem te, vedno te bom,"sem zamrmljala v njegove ustnice. Kar naenkrat, pa je nekaj priletelo v okno.
"Kaj je bilo to?"
"Angel. Čaka me. Pridi zraven,"je rekel in me prijel za roko. Pokimala sem. Oblekla sva se in šla na balkon. Tam naju je že čakala Angel.
"Končno. Vodim za pet,"je rekla ko naju je zagledala.
07. december 2012
Wtf se tuki dogaja? Ma zakaj nubeden več ne bere moje zgodbice????????
Sm kr mal užaljena
14. december 2012
neeextiii
18. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg