Forum
to bo nadaljevanje drugega dela Vampire Academy (vampirske akademije)
pri vratih je obstal, ne pogledal in se nasmehnil"ja veliko stvari".
*"dampirkicaa!" sem zaslišala Adrianov glas, ko je mrzli zimski veter objel moj obraz. "kaj?" sem rekla kar precej brez volje. "nič...le stabo sem hotel govoriti" se je nasmehnil in veter mu je razmršil lase.
"nisem razpoložena za...-" prekinil me je "za moj takoimenovani šarm...vem" končno sem se tudi jaz nasmehnila.
zunaj je bil mraz, ki je rezal skozi moja oblačila in na vsake toliko časa sem se stresla(od mraza).
adrian je zgleda to opazil in rekel "greva notri, da mi ne zmrzneš" odpru je vrata, ki so vodila u skupne prostore in u kotu sem zagledala Christiana in Lisso, ki sta bila zatopljena v neko knjigo.
"lissa!!" sm se zadrla že pri uhodu in učitelica me je grdo pogledala. lissa je bila še vedno zatopljena u knjigo in me ni opazila dokler nisem sedla zraven nje.
"hoj" je rekla in se spet poglobila u knjigo.
"dolgočasna sta..." sem rekla ko sta po 5 minutah še vedno brala. ustala sem in šla nazaj proti vratom ko me je zmotil ardianov glas"dampirkica čakaj!" ustavila sem se in ga počakala.
"kam greva?" se je nasmehnil "na lepše." sem se zasmejala in odšla sva ven.
"christian je zadnje čase ljubosumen nate..." sem začela in uzrla ardianove zelene oči.
"kaj morem? z lisso se učiva uporabljati duha..." je rekel in se spet nagajivo nasmehnil.
tema je nanesla na vse možne reči in ker sm od smeha imela zamegljene oči sem se zaletela v nekaj oz. nekoga. "oprosti.." sm rekla in pogledala v koga sem se zalete... dimitri...
nextam?
03. februar 2013
u108087
u108087
Neeeeeext
03. februar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
04. februar 2013
u84058
u84058
neekšt!!! ubij dimitrija prasca pedofilskega :''D
04. februar 2013
hahahahahha :''D
04. februar 2013
next
04. februar 2013
midve z ivo bova zdej skup pisale :33
♫†нαя∂cσяє†♫ & αwĸwαrd✝ɢιr
04. februar 2013
u84058
u84058
my turn now...
~Adrian~
pomislil sem, da bo to še ena prijetna ura, ki jo bom preživel z rose. vedno je vedela, kako me spraviti v dobro voljo, čeprav je bila časih hladna do mene. ampak potem je moral priti dimitri. kar naenkrat je stal pred nama in v sebi sem začutil iskrico ljubosumja. zakaj se vedno, ko si želim imeti rose le zase pojavi on? pokimal nama je, a na njem ni bilo nič prijaznega. strogo naju je premeril, v njegovih očeh sem videl grenkobo, jezo in..ljubosumje?? mar je možno, da je dimitri belikov, bog, ljubosumen name? vedel sem, kaj si misli o meni. da sem razvajen plemič, ki v življenju ne počne drugega, kot pije, kadi in osvaja punce.
"ne pozabi na trening rose," jo je opomnil. resno? mora vedno govoriti le o treningih? ni mogel reči česa prijaznejšega, recimo 'živjo, kako lepo vaju je videti'?
rose je zavila z očmi in nejevolno prikimala. "ja, ja..."
"dobro. ne počnita neumnosti."
joj, belikov, te bo konec, če boš malo manj strog? kot bi vse življenje le počela traparije, sem pomislil. močno sem si oddahnil, ko je končno izginil za vogalom. "tečnoba," sem pripomnil.
"saj ni tako napačen..." ga je branila rose, a sem videl, da se strinja z mano.
"Zato pa ni tako čeden in duhovit kot sem jaz!"
iz žepa sem potegnil skatlico cigaret in si eno vtaknil v usta. rose me je grdo pogledala. zavzdihnil sem in cigarete pospravil nazaj. "Upam, dampirkica, da veš, da to počnem le zate. tako vplivaš name, da se ti ne morem upreti. sanja se ti ne, kako bi mi pasala cigareta...veš, za to se mi boš odkupila!"
"zakaj se mi zdi, da vem, kaj imaš v mislih?" me je navihano pogledala.
prijel sem jo za roko in odpravila sva se dalje.
04. februar 2013
~rose~
prijel me je za roko?
obrnila sem se in uzrla dimitriev ljubosumni pogled. 'prav ti je' sm si rekla in adrianovo roko močneje stisnila "dampirkica...nism strigoi in ni mi treba uničiti zapestja" je rekel adrian in se nasmehnil. "oprosti." sm se zasmejala in uzrla njegove živo zelene oči, ki so se lesketale od sreče.
"rose..." je začel in iz njegovih ust se ni slišalo niti besedice več "ha?" sm zamišljeno uprašala. "kaj to...da..se...roke..drživa...pomeni..." komaj je izjecljal in postalo mu je nerodno... resno? tipu, ki osvaja usako punco, ki jo sreča po poti je postalo nerodno? začela sem se smejati.
odkimala sem in adrian je ponosno nadaljeval "dampirkica...vrjemi slej kot prej boš podlegla mojim čarom" spet sem se zasmejala in dodala "ne veseli se prekmalu..." nisem si bila na jasnem kaj čuim do dimitria a u zadnjih dneh mi je šel pretirano na živce, govoril je le o treningih in kot bi rekel...mason....ni se posvečal moji lepoti.
"ne veselim se brez razloga..." je dodal in pokazal na najini roki...res je trdno sm jo stiskala. hitro sm spustila njegovo roko in na licih sm začutila rdečico. "grem...hora legias se približuje... lahko noč" sm zamrmrala in že ustala ko je dodal "si ne zaslužim niti objemčka...čisto majhnega objemčka?" zasmejala sem se...ja zadnje čase se veliko smejim "in če rečem da ne?" "si ga bom sam izboril" je dodal in ustal a sm se mu izmuznila er tekla proti domu za dampirje. "ni fer...hitrejša si!" se je zadr in jaz sem mu z veseljem najedala "opusti cigarete in pridobi na kondiciji" "tebi je lahko govorit..." sm še zslišala in odprla urata u dom ko me je zgrabil in me začel žgečkati. "neee!!!" sem se drla a ni popustil. izvila sem se iz objema ter stekla proti sobi a me je na pol poti ulovil....
04. februar 2013
next
04. februar 2013
u84058
u84058
~Dimitri~
šele ko sta izginila za vogalom in je zvok njunih korakov in sproščenega smeha utihnil, se mi je iz grla izvil stok. kaj sem naredil narobe?? zakaj se rose druži s to ivashkovo pijanduro? mar si ne zasluži česa boljšega?? kaj pa vsi trenutki ki sva jih preživela skupaj? toliko vprašanj, a nobenih odgovorov...šele ko se je neka drugošolka začudeno zastrmela vame, sem se zavedel, da stojim sredi hodnika s stisnjenimi pestmi in škrtam z zobmi. nehaj, sem si ukazal. nehaj! varuh si. misliti moraš na svoje delo, ne na rose. prisilil sem se in čustva odrinil na stran. v življenju varuhov velja le eno pravijo: najprej oni. najprej moroji. svoje probleme rešujemo šele ko so moroji na varnem, ali pa sploh ne.
ne da bi se zavedal, kam grem, so me noge same odnesle proti telovadnici. seveda, sem si mislil. naporen trening je vse, kar potrebujem. zakaj bi se ukvarjal z ivashkovim mulcem in rose, če se lahko urim? nadel sem si odločen izraz in stopil proti enemu svojih najljubših orodij - težki boksarski vreči. niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi si nadel zaščitne rokavice.
udaril sem. močno. najprej z desno, nato zlevo, pa spet z desno roko...a mi ni bilo dovolj. pomislil sem na rose in adriana, ki nekje na drugem koncu šole sproščeno klepetata, in na dejstvo, da ne morem ničesar spremeniti. to me je razjezilo še bolj. zbral sem vso moč in s tako silo udaril v vrečo, da se je strgala z vrvi, ki jo je držala v zraku in odletela v zid. in jaz? roka me je strašno zabolela. zdelo se mi je, da mi bo kar odpadla s kožo in kostmi vred. želel sem si kričati, a nisem smel. moram ostati močen. to je bila moja zadnja misel, preden se mi je zradi bolečine stemnilo pred očmi.
04. februar 2013
u108087
u108087
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
04. februar 2013
u84058
u84058
~Adrian~
vedel sem, da bi se mi, če bi hotela, z lahkoto izvila iz prijema. a se ni, kar je zagotovo nekaj pomenilo. skoraj bi skupaj življenje romantično končala na dnu stopnic, a sva se zadnji hip ujela za ograjo. še vedno se je smejala in se ni zavedala, kako čudovita je bila. no, morda se je, a meni se je v primerjavi s koščenimi morojkami, kakšrnih sem bil vajen, zdela še lepša.
nato sva se znašla v njeni sobi, ali bolje rečeno, na njeni postelji. zapeljivo me je pogledala. "ne glej me tako, dampirkica, saj se bom stopil!" sem se zasmejal.
kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ne bi v tistem trenutku nekdo sunkovito odprl vrat. z rose sva skočila narazen, poravnal sem si obleko in se pretvarjal, da si zavezujem vezalke na čevljih. rose se je zravnala v postelji in se pričajujoče zazrla v...svojo mamo. jeanine hathaway je kot superjunakinja stala med vrati in naju sumničavo gledala. do nje čutim neke vrste strahospoštovanje, zato sem jo pogledal karseda nedolžno. ni me opazila. gledala je rose in njen obraz je postal resen. "za varuha belikovega gre," je rekla. "v ambulanti je."
rose je presenečeno vstala. "kaj...kaj pa je z njim?"
"na srečo nit hudo resnega...roko si je poškodoval...na treningu."
morda bi mi moralo biti žal za dimitrija, a sem bil nekako vesel. nisem mu ravno privoščil, poškodb ljudem, vsaj tistim, ki jih res močno ne sovražim, pač ne privoščim, toda za dimitrija mi ni bilo hudo žal. bil je neke vrste moja konkurenca. v misli se mi je prikradla zlobna misel, d bi si lahko poškodoval obraz-če bi imel če oko ogromno modrico, zatekel nos in prebito ustnico se rose ne bi več zdel čeden.
vseeno sem šel z njo v ambulanto. ne glede na sve jo je za dimitrija skrbelo. ko sva prispela do vrat, sem vljudno ponudil, da bom počakal zunaj, saj sem bil prepričan, da me dimitri ne bi bil vesel. rose je skomignila z rameni in stekla v ambulanto. slišal sem njen zaskrbljeni glas, nato pa so se vrata zaprla. postalo mi je žal, da sem počakal zunaj.
04. februar 2013
next!!!!!!!!!!!
p.s. nova bralka
04. februar 2013
next
04. februar 2013
next dobite jutr...mogoce ze zjutri... Bom vidla.
Hvala k berete najino mojtrovino
04. februar 2013
u108087
u108087
Neeeext
04. februar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
05. februar 2013
sorry k uceri no blo nexTaa sm pac nism mela casa-.-
donc pa oblubm da bom nexTalaa;**
06. februar 2013
~dimitri~
odprla so se vrata in skozi je pokukala Rose, moje srce je u trenutku podivjalo...ne Dimitri. NE! ona te je pozabila. pozabi jo. pozabi! sem si prigovarjal in jo gledal kako je stala pri vratih.
gledala je u tla in o nečem premišljevala...le o čem neki? o meni? ne!! Dimitri pozabila te je!!
»kaj se je na redil?« je rekla po tiho da sem jo komaj slišal.
"treningi..." sem se na hitro zlagal in opazil njen pogled, ki je gledal skozi zamegljeno bolniško okno.
»torej....adijo« je hitro rekla in zakorakala skozi vrata. bravo Dimitri...res super. moje misli so podivjale in spolnil sem se časa ko me je ljubila a nisva mogla biti skupaj.
pogled sem usmeril v strop-zanimivo-.
vrata so se odprla »rose?« sem upajoče vprašal a ko sem zagledal zelene oči je moje upanje izhlapelo. »kaj hočeš Ivashkov?« sem rekel strogo in pogled ostro zapičil v njegove oči.
»pusti jo pri miru!« je rekel in iz njegovega glasu sem sklepal da misli popolnoma resno. »in če ne?- prekinil me je »ti trda prede!« vrata so zaloputnila in u sobi sem ostal sam.
07. februar 2013
next!
07. februar 2013
nextt!!!!!!!!!!!
08. februar 2013
next
08. februar 2013
u84058
u84058
~Lissa~
rose sem spet videla šele na večerji. z adrianom za petami je prisedla k nama s christianom. "hoj," sem pozdravila.
"hoj," sta z adrianom v en glas odgovorila in se zasmejala. rose je odložila pladenj nasproti mojega in se lotila špagetov. nekaj časa sem jo opazovala, nato pa sem jo previdno vprašala po dimitriju.
"Ah, samo roko si je zvil, nič resnega," je rekla in zamahnila z roko. "z adrianom sva ga šla pogledat. res je v redu, prisežem."
vem, da me je skušala pomiriti, saj je po vezi začutila mojo skrb. vedno je vedela, kako se počutim. kljub temu me je nekaj motilo-njen brezskrben odnos, kot bi se le opraskal ali staknil prehlad. konec koncev je bil dimitri njen učitel in prijatelj!
do konca večerje nismo več spregovorili o dimitriju. a vseeno mi ni dalo miru. rose se je pretvarjala, da je ne skrbi, čeprav jo zagotovo je. gotovo jo je. čeprav o tem nisem bila več tako prepričana.
"ga greva obiskat v ambulanto?" sem predlagala, ko sta se adrian in christian ločila od naju.
"saj sem bila že zjutraj pri njem..." je začela rose, a se je nato nasmehnila in prikimala. napotili sva se proti mbulanti in zalotila sem se, da sem si za trenutek zaželela, da bi bilo z dimitrijem huje in bi rose spet začelo skrbeti zanj. adiran je bil krasen fant, a se mi je včasih zdelo, da več čuti do rose kot ona do njega.
09. februar 2013
next
09. februar 2013
neeeeeeeext
11. februar 2013
next!!!!!!!!!!!!!
11. februar 2013
~adrian~
sprehajal sem se po kampusu ko sm u daljavi zagledal lisso in rose. pomahal sem jima in rose je pomahala nazaj med tem ko je lissa še vedno nekaj navdušeno razlagala.
hodili sta proti ambulanti. kaj? ne! tega nesmem dopustit! adrian, umiri se. belikov nima več možnosti.UPAM!
jezen sem bil. že nekaj časa se odpovedujem cigaretam in alkoholu. in samo zaradi nje.
dobil sem idejo! lahko se grem drsat? u bližini sredi gozda je jezero, ki zaledeni. in res, šel sem po drsalke in se odpravil do jezera.
_________________________________
sorry ker je kratko sm nimam res nč idej -.-
23. februar 2013
neeeeeext
23. februar 2013
Next
19. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg