Forum
Na ta blog bom pisala kar se mi bo zljubilo....Kar mi bo prišlo na pamet hhaah....zαčηєм

KDO SPLOH SEM JAZ?

Zmeraj sem se to spraševala a nikoli nisem vedela kdo sem. Nekega dne mi je pa mama povedala, da sem jaz človek, ki me je rodila ona. Nato sem ves dan razmišljala kako sem sploh nastala in potem šla vprašati mojo mamo. Rekla mi je:

Ti si nastala iz:

jaz--->ti
babica--->jaz
prababica--->babica
praprababica--->prababica
prapraprabaica--->praprababica
praprapraprababica--->prapraprababica
.
.
.

Zahvalila sem se ji in odšla v sobo ter spet razmišljala:

''Kako je sploh nastal človek,iz česa, ga je kdo ustvaril???'' Vsa ta vprašanja mi niso nikakor šla iz glave!
........................................................................................................................................................

MALO GROZLJIVK:

25 kilometrov dolga cesta se imenuje tudi cesta Annan in že desetletja velja za eno najbolj zloveščih cest na svetu. Prva poročila o nenavadnih prikazovanjih so se začela leta 1950. Med njimi je zgodba o dveh bratih, ki sta potovala po tej cesti, njuno potovanje pa se je spremenilo v nočno moro.
Derek in Norman Ferguson sta se peljala po cesti približno ob polnoči in njun avto je bilo daleč naokoli edino vozilo na cesti. Nenadoma se je pred avtom prikazala velika bela ptica in Derek je poskušal žival obiti, a ni imel dovolj časa. Vendar pa je ptič izginil takoj, ko se je dotaknil avtomobila. Le trenutek za tem se je prikazala še histerična stara ženska in se pognala proti avtu, za njo pa še starejši moški in še nekaj živali. Vsi so izginili v trenutku, ko so se dotaknili avtomobila.
Poleg teh prikazovanj sta brata čutila tudi nenaden padec temperature v avtu in Derek je imel občutek, da ne more nadzirati avtomobila. Ko je obstal, so vsi pojavi izginili in se ponovno prikazali, ko je z vožnjo nadaljeval. Brata pa nista bila edina, ki sta videla podobne pojave, še veliko drugih popotnikov je poročalo o podobnih pripetljajih. Tudi lokalni prebivalci svarijo pred to cesto in se je sami izogibajo, če le morejo.
_______________________________________________________________________________________

Cesto v New Jerseyju obkrožajo temni gozdovi in o njej krožijo različne urbane legende. Prebivalci tega področja govorijo o sestankih rasistične organizacije Ku kluks klan in o satanističnih obredih. Člani raznih kultov naj bi lovili ljudi, ki se na cesti znajdejo ponoči, večino naj bi doletela smrt. Poleg tega naj bi na cesti strašil duh majhnega dečka. Poročajo tudi o skrivnostnih črnih avtomobilih, ki prisilijo voznike, da zapeljejo s ceste, nekateri vozniki pa so pripovedoval o velikih črnih psih, ki so tekli za njimi. Tisti, ki so bili dovolj pogumni, da so se ustavili, so povedali, da so med drevesi slišali nenavadno šepetanje, videli pa naj bi tudi luči, ki so lebdele nad gozdom. Če vse to ni dovolj grozljivo, pa je tu še dejstvo, da je znani mafijski plačanec Richard “The Iceman” Kuklinski na tem območju odvrgel več trupel oseb, ki jih je pokončal.

.
.
.

✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞ ✞

LOVE STORIE:


Začarana ljubezen

Pogledala sem ga naravnost v oči in si za trenutek zaželela da mu tega ne bi bilo treba povedati »Gregor, nekaj ti morem povedati« sem rekla in globoko zavzdihnila. Vedela sem da ga bo moja novica pretresla, zato sem ves teden čakala na primeren trenutek, da mu povem. Danes je že minil ves teden in sedaj ni bilo več izgovorov, moram s besedami na dan »saj veš da sta se starša ločila« sem rekla in se začela igrati z njegovimi lasmi, ki so mu lezli na obraz »vem« je prikimal in me močno stisnil k sebi, vedel je da me je to močno prizadelo in pred bolečino me je hotel zaščititi. »Veš mami se bo odselila« sem rekla in pogledala v tla »in ti boš ostala tukaj« je vprašal z tistim kančkom upanja, ki je še ostal. »Ne« odkimam »drugi teden se selim« sem dodala in si živčno začela gristi ustnico, vedela sem da ga bom prizadela toda drugega mi ni preostalo, niti v sanjah ne bi morala živeti z očetom in njegovo novo ljubico. »Razumem« je prikimal »toda kaj bo med nama« je rekel in me poljubil na ustnice »ne vem« sem odkimala »želim si da nama bi uspelo« sem odvrnila »uspelo kaj? Prenesti da sva ločena drug od drugega« je odvrnil in solza mu je spolzela po licu. Vedela sem da bo oba prizadelo »tri leta sva bila skupaj« je nadaljeval »vem« sem prikimala »vem, da naju bo prizadelo, toda jaz ne morem ostati tukaj« sem zašepetala in solze so mi spolzele po licu. »Bolje da je konec sedaj kot pa da si dajava lažno upanje« je odvrnil in odšel. Gledala sem kako je odhajal iz naše hiše in se odpeljal z avtom, solze so mi močno polzele po licu. Zavedala sem se da je najine triletne zveze konec, za vedno... v sobo je stopila mama »Mija je vse v redu« je vprašala in se usedla na postelj »mami povedala sem mu da odhajam« sem rekla in se stisnila k njej v objem »mislim, da ni najbolje odreagiral« je mama globoko zavzdihnila »ni« odkimam »konec je mami« sem rekla žalostno in v srcu me je dušilo, na to sem bila pripravljena toda sedaj ko je res konec sem vedela da tega ne zmorem, Gregorja sem preveč ljubila. »Žal mi je da je najina ločitev z očetom ločila tudi tebe od tvoje ljubezni« je rekla mama in me pobožala po obrazu »ne mami« sem odkimala in jo komaj pogledala v oči, če bi Gregor hotel bi ostal z mano, to je bila njegova odločitev sem zavzdihnila in se ji nežno nasmehnila. Nisem hotela da se mama počuti kriva za najino razhod. »Najbolje, da odpotujeva kar jutri« sem dodala in jo resno pogledala »misliš resno« me je pogledala »seveda, stanovanje imava in tukaj ne morem več gledati določenih ljudi« sem dodala in se ji nasmehnila. Bila sem odločena da že jutri ubežim staremu življenju in začnem popolnoma novega... Zjutraj sem vstala zelo zgodaj, celo noč nisem morala spati saj sem v sebi čutila bolečino, toda vedela sem da se moram pobrati in iti dalje. Vstala sem se iz postelje in se pogledala v ogledalo. Oči sem imela rdeče od joka in moj obraz je bil bled. Zaprla sem oči in odšla v kopalnico. Hitro sem se oblekla in se umila. »Dobro jutro ljubica« me je pozdravila mami in se mi nežno nasmehnila. »Dobro jutro« sem odvrnila in zaspano zazehala »kako si spala« je vprašala in mi nalila kavo v skodelico. »Slabo« sem odvrnila in naredila požirek kave, pred mamo mi nikoli ni bilo treba lagati saj sva se zelo dobro razumeli »tudi jaz nisem dobro spala« je odkimala »ves čas sem razmišljala o tebi« je zavzdihnila »mama, komaj čakam da se odseliva« sem rekla in jo prijela za roko »dobro veš, da bo obema koristilo« sem dodala še preden je kaj rekla. »Torej greva danes« je vprašal. »Greva« sem prikimala in brez besed stekla v sobo. Pograbila sem kovček in v njega zmetala vse stvari, sesedla sem se na posteljo in brez moči zajokala. Vedela sem da ga nikoli več ne bom videla zato sem vse njegove slike na katerih sva bila skupaj raztrgala na drobne koščke in jih vrgla v koš. »Tako Gregor pripravljena sem na novo življenje« sem skomignila z rameni in vzela kovček. Ugasnila sem luč in za sabo pustila prazno sobo, kjer so v košu samevale najine stare slike, ki jih več ni. »Mami a greva« sem rekla malo boljše volje in stopila v kuhinjo »okej ljubica« je odvrnila in tudi sama odšla po svoje stvari. Kovčke torbe in škatle sva dali v avto in čez deset minut sva že odpeljali »zbogom« sem rekla in še se zadnjič ozrla proti hiši v kateri sem prebivala 19 let. Počasi sva se peljali proti mestu in poslušali glasbo, ki je odmevala iz radia. Čez deset minut sva se peljali mimo Gregorjeve hiše, ozrla sem se proti njegovi sobi v kateri sem preživela z njim toliko lepih trenutkov, žaluzije so bile še dol in iz sobe se je svetla luč »se ne bi šla posloviti« je vprašala mama, ko je dobro vedela kam gledam. »Ne« sem odkimala »poslovila sva se včeraj in za naju ni več priložnosti« sem dodala in obrnila pogled proti cesti. Čez pol ure sva že drveli po avtocesti »Mija vpisala sem te že na faks« je rekla mama in si poleg mrmrala pesem iz radia. Presenečeno sem jo pogledala »kam pa« »medicina« je odvrnila »to so bile tvoje sanje« je dodala »in čas je da jih uresničiš« je rekla in me resno pogledala »mislim da res« sem ji odvrnila. Bil je čas za moje sanje, ne več najine z Gregorjem. Skupaj sva sanjarila da bova imela dobre službe in družino. Skupaj sva se vpisala na isti faks ekonomije. Toda večkrat sem sanjarila da bom medicinska sestra in bom pomagala ljudem, ki imajo težave in jih bom lahko razveselila z nasmehom in prijazno besedo. »Žal mi je da sem eno leto zapravila na ekonomiji« sem odvrnila in naredila požirek vode. »Torej v ponedeljek začneš« je zadovoljno prikimala mama in se mi nasmehnila, glede na to da je očeta pred mesec odkrila med ljubimkanjem z njegovo tajnico, je še vedno razmišljala trezno in bila je odločena da življenje spremeni sebi v prid. Čez dve uri sva prispeli na drugi konec Slovenije, pograbila sem svoj kovček in ga vzela iz avte. »Vav pa ta hiša je super« sem rekla popolnoma navdušeno. Bila je lepa majhna hiška, ki so jo krasile rože in je ponujala zavetje. Mama jo je odklenila in stopili sva na velik hodnik »pozdraviva novo stanovanje« je rekla zadovoljno in stvari odnesla v sobo, ki jo je že poznala iz ogleda hiše. Odšla sem za njo in navdušeno sem si ogledala stanovanje, bila sem zadovoljna in vesela da je mami nama izbrala takšno hiško katera je zgledala polno ljubezni. »Mija tole je tvoja soba« je rekla mami in stopila sem v veliko sobo, navdušeno sem opazovala novo sobo. Stene so bile svežo modro pobarvane in velika v postelja sredi sobe me je vabila v svoj topel objem. »A ti je všeč« me je vprašala in stopila vanjo »zelo mami« sem prikimala in jo veselo objela »super si izbrala« sem rekla ponosno in jo poljubila na lice. Z mamo sva pospravili vse stvari, ki sva jih prinesli na svojo mesto in skuhali si okusno kosilo. Tri uri sta minili kot bi mignil in z mamo sva imeli pospravljeno hiško in v predalih zložene vse stvari, ki sva jih prinesli z sabo. Ulegla sem se na posteljo in zaprla oči, zopet se mi je v misli prikradel Gregor »le kaj počne, sploh pomisli name« sem si rekla na glas in prižgala televizijo, ki je stala v kotu moje sobe. Zagledala sem se v film nato je sledilo mnogo ljubezenske glasbe, ki so me spominjale na njega, hotela sem ga pregnati iz misli toda mi ni uspelo. Zagledala sem se skozi okno in se odločila, da grem na sprehod. Sprehodila sem se do bližnjega parka in se usedla na klopco, ne vem koliko časa je minilo, ko se je poleg mene usedel mlad fant »zdravo« je pozdravil in se nežno nasmehnil, imela sem občutek kot da me že pozna saj se je z mano pogovarjal kot da sva stara znanca. »Zdravo« sem odvrnila prijazno »a veš kje sediš« je vprašal in me z zanimanjem pogledal »ja na klopci« sem prikimala in ga čudno pogledala »a si nova v tej vasi« »ja, kako veš« sem vprašala in si popravila lase, ki mi jih je veter odnesel naprej »jaz sem tukaj živel pred leti« je rekel. Presenečeno sem ga pogledala »in si prišel obiskati kraj« ga vprašam, kar je najbolj možna razlaga »ne vsaki dan sem tukaj« odkima in me pogleda s svojimi rjavimi očmi. Zdrznem se in odmaknem pogled stran »kako to misliš« »Pozdravljena Mija, sem Rok« je rekel in mi podal roko. Presenečeno sem ga gledala, niti sanjalo se mi ni od kod me pozna toda sem še bolj odmaknila stran od njega. »Oprosti Rok iti moram« sem rekla in z zadnjimi močmi stekla proti hiši. Odprla sem vrata hiše in brez besed stekla v sobo, slišala sem da je mama za mano vpila mojo ime toda sploh nisem morala reagirati. Naslonila sem se na vrata in se zagledala skozi okno, bila sem presenečena niti sanjalo se mi ni od kod fant, ki je sedel poleg mene na klopci pozna moje ime saj ga še nikoli nisem videla. »Mija je vse v redu« je rekla mama in potrkala na vrata »ja seveda mami« sem se zbrala in se hitro odmaknila od vrat »zdiš se mi vznemirjena« je rekla in se nasmehnila »ah nič ni narobe« sem odvrnila in ji vrnila nasmeh, vedela sem da več ne bo spraševala zato se nisem ubadala s tem kako ji naj pojasnim kaj se je zgodilo. Zaprla je vrata in odšla iz sobe sama pa sem se ulegla na posteljo. Po glavi se mi je podilo tisoč in eno vprašanje, najhuje pa je bilo da je bilo vsako vprašanje brez odgovora. Naslednjo uro sem porabila da sem prebrala novice, ki so se dogajala po svetu in nekaj časa za klepet s prijatelji na facebook-u. Naenkrat sem zaslišala kako je v okno priletel kamenček. Zdrznila sem se toda nisem reagirala, čez sekundo je malo bolj močno počilo in ustrašila sem se. Odšla sem do okna in pogledala ven, bila je že tema zato sem opazila da je oseba pod oknom imela v rokah svetilko. Odprla sem okno, še preden sem kaj rekla, sem slišala »Mija jaz sem ne boj se« »Rok, kaj bi spet rad« sem rekla. »Pridi dol« je pomignil »ni šans« sem odkimala »daj no, mislim da te veliko stvari zanima o meni« je rekel in ugasnil svetilko. »Nič me ne zanima o tebi« sem odkimala in hotela zapreti okno »niti to ne kako vem tvoje ime« je rekel. Hotela sem odkimati toda nisem, vedela sem da je to edina šansa da izvem od kod me pozna. »A prideš dol« je še enkrat ponovil vprašanje »ja« sem samo odvrnila in zaprla okno. Po tihem sem splazila skozi hodnik do vrata in jih po tihem zaprla, mami nisem hotela delati skrbi. »Mija tu sem« mi je pomahal Rok iz bližnjega drevesa »ah seveda« sem prikimala in stekla do njega. »A se ti je popolnoma utrgalo« sem rekla zasopihano »oprosti, nisem te hotel prestrašiti« je rekel in se sladko nasmehnil. Opazila sem da so njegove oči se v temi lesketale, na sebi je imel modro majico in kavbojke »a te nič ne zebe« sem ga presenečeno vprašala in vztrepetala po vsem telesu, čeprav sem na sebi imela bundo me je še vedno zeblo. Bližala se je že zima in že je dišalo po prvem snegu. »Pššš govori bolj tiho« je odkimal in mi svoj prst položil na ustnice. Odmaknila sem se »no in kako veš moje ime« sem ga vprašala nestrpno, dovolj sem imela teh igračkanj »veliko stvari vem o tebi« je rekel in me pogledal naravnost v oči »ne morem ti povedati kako, toda verjemi da bi ti rad pomagal« je rekel. »Torej kaj veš o meni« sem ga izzivala »vem da si imela dolgo fanta kateri te je prizadel« je rekel »kako veš« sem ga vprašala presenečeno »vem, da si študirala ekonomijo« je nadaljeval brez odgovora na moje vprašanje »vem, da obožuješ plavanje, kolesarjenje in obožuješ jagodno čokolado« je rekel in se nežno nasmehnil. »Kako veš« sem skoraj zavpila toda me je utišal s ostrim pogledom »bi rada da mama misli, da si nora« je rekel, ko je ugotovil da nimam nič več namena pripomniti »kako nora« sem ga presenečeno pogledala. »Tvoja mama me ne vidi« odkima »samo ti me vidiš, Mija« je rekel in me pogledal v oči »kako samo jaz« sem ga presenečeno pogledala »Mija mrtev sem« razloži »kako mrtev, in zakaj jaz« »naključno si izbrana« je odvrnil »kako naključno« vprašam presenečeno, niti sanjalo se mi ni o čem govori. »Na tisto klop že leta in leta ni sedla nobena oseba, ti si bila prva po petih letih« »torej...« sem zašepetala in še ga vedno presenečeno gledala, mislila sem da sanjam in zato sem se prijela močno za zapestje »ko si sedla na tisto klop, sem znova postal živ in izvedel o tebi vse kar sem vedel ti povedati« je rekel »toda ti si...« »tvoj angel sem« je me prekinil in me zgrabil za roko. »Angel, ne verjamem v Angele« sem odkimala posmehljivo »ne razumeš Mija« je rekel in se odmaknil stran od mene »res ne« sem odkimala. »Samo en korak je potreben« je dodal »in to je« sem odvrnila in se mu nasmehnila »da te naučim ljubezni« je rekel »od tebe se pač ne bom nič naučila« sem odkimala in se na hitro obrnila. Bila sem pripravljena da odidem nazaj proti hiši toda me je močno zgrabil za roko »samo ena stvar še« je dodal in me potegnil k sebi. Začutila sem kako me je nežno poljubil na lice in nato nadaljeval pri ustnicah. Začel je nežno in še preden sem se zavedla sem mu poljub vrnila. Hotela sem se upreti, toda nisem morala bil je preveč nežen in sladek, to ni zgledal kot poljub angele ampak normalne osebe. »Lahko noč Mija« je rekel čez dve minuti in me spustil iz objema. Omotično sem ga gledala »lahko noč« sem zamrmrala in stekla v hišo. Gledal je za njo »Sedaj je pripravljena na ljubezen« je rekel na glas in pogledal v nebo. Bilo je čas da se vrne nazaj v nebesa... Stopila sem v sobo in zaprla vrata, znova me je spravil v šok, kot da zna le to on. Pobožala sem se po ustnicah in se spomnila kako jo je poljubil. Sedla sem za računalnik in se zopet vpisala na facebook. Odprla sem Gregorjev profil, znova je imel stan samski in pogledala sem njegovo sliko, ni bilo več najinih slik, ki so prevladale med najino zvezo... ko sem ga gledala me to ni prizadelo, samo nasmehnila sem se in se zatopila v druge prijatelje. Imela sem občutek, kot da Gregor je izbrisan iz mojih misli in v njem živi nekaj drugega, praznina. Dnevi so počasi minevali in vse bolj hitro se je bližal ponedeljek, dan ko bom morala na faks. Bila je nedelja popoldan in z mamo sva sedeli za mizo in pili vsaka svojo kavo »mislim, da je čas da greva na tržnico« je rekla mama in pogledala na uro. »Ah seveda« sem odvrnila nevoljno, minil je že skoraj cel vikend in z mamo se dlej kot do bližnje trgovine nisva oddaljili. »torej greva« je rekla malo bolj navdušeno »ah seveda« sem prikimala in pospravila skodelico kjer je bila posoda za pomivanje. Vzeli sva košaro, kot v staromodnih časih in se napotili proti mestu. Ni bilo daleč in kjer sva jo obrali kar po bližnjici, ni bilo potrebno iti z avtom. Ni minilo deset minut, ko sva prispeli. Presenečeno sem obstala in se zagledala v ljudi na tržnici. Bila je polna različnih ljudi, prvič v življenju sem videla na običajni tržnici takšno gnečo. »Najbolje bo da vzameva nekaj sadja« je rekla mama in se zadovoljno zapodila k stojnicami z sadjem. Ubogljivo sem šla poleg njej in ji pomagala izbrati najino najljubše sadje. Dala sem ga v košaro in počasi sva se sprehodili do naslednje stojnice kjer so prodajali zelenjavo. Vzeli sva še nekaj zelenjave »mislim, da je tukaj preveč gneče, najbolje je da greva nazaj« sem ji rekla čez pol ure, ko sem se naveličala prerivanja med ljudmi in gledanja različnih stvari, ki so zanimale mamo ne mene. »Greva še pogledat tisti nakit« je rekla mama in me potegnila za roko. Odšla sem za njo in pristali sva ob stojnici polno lepega nakita. »Vav kako lep nakit« je rekla popolnoma navdušeno. »Ah, seveda« sem prikimala. »Dober dan gospa vam lahko pomagam« sva za sabo slišali glas. »Dober dan« je rekla mama in pogledala fanta, ki je že stal poleg njej. Pogledala sem ga in vztrepetala, že dolgo nisem videla tako simpatičnega fanta. Malo daljši blond lasje je imel počesane naprej in njegove zeleno modre oči so me oplazile z pogledom, zgledal je saj dve leti starejši od mene. Nasmehnil se je in mami začel razlagati nekaj glede nakita, sama pa nisem morala odvrniti pogleda od njega. Ni bilo pet minut, ko je mama že v roki držala zapestnico in mu jo plačala. Zopet me je oplazil s pogledom »še lahko ponudim kaj tebi« je vprašal. »Ne hvala« sem odkimala in odvrnila pogled stran od njega. »Lepo bodi« je še dodal in stopil stran od stojnic, opazovala sem ga kako se je pogovarjal z nekim fantom in se smejal. »Mija a greva« me je vprašala mama »ja seveda« sem prikimala in odšla, še enkrat sem ga pogledala in najina pogleda sta se srečala. Hitro sem se obrnila stran saj nisem hotela, da misli da strmim vanj, čeprav sem nato pa sem odšla za mamo. Ustavili sva se še na drugi strani tržnice kjer je punca prodajala različne torbe »mislim da rabiš novo, v ponedeljek začneš faks« je rekla in me je potegnila k stojnici »mami, saj jo imam še od lani« sem odvrnila in zavila oči »izberi si eno« je rekla ukazujoče in punce se je samo nasmehnila, sigurno je zadovoljno da bo nekaj prodala me je prešinilo... »Vama lahko pomagam« »seveda, hčerka bi rada novo torbo« je rekla in si jih veselo ogledovala. Zavrtela sem z očmi »ne skrbi tudi moja mama je enaka, vedno kupi kar misli da je najboljše zame« je rekla in se mi nasmehnila. »Tudi moja je enaka« sem prikimala in pogledala proti mami, ki je še vedno gledala torbo ki je bila za moje pojme staromodna. »Mija bi imela takšno« je vprašala »ne mami« sem odkimala »ne skrbi Mija« je rekla dekle »saj me ne« sem odkimala »samo na živce mi gre, da nimava z mamo iste mode« sem odvrnila. »Mislim, da ti bo tale všeč« je rekla in mi nakazala na lepo moderno modro torbo »tale pa je lepa« sem prikimala veselo »mami tale mi je všeč« sem ji nakazala »no dobro samo da je tebi všeč« je prikimala žalostno in se nasmehnila. Vedela je da sem odrasla da ne more biti vse po njenem toda še vedno je mislila da mi lahko izbere vse stvari. »Tina že imaš malico« je prišel do stojnice fant, ki sem ga prej srečala pri stojnici nakitov. »Ja samo tole stranko še postrežem, potem pa greva« je rekla in se nasmehnila. Pogledala sem ga naravnost v oči in znova me je opazoval. Njegove oči so potovale po meni, zdrznila sem se »ja tole torbico bi« sem rekla in poiskala denarnico. »Okej« je prikimalo dekle in se mi nasmehnila. Dala sem ji denar in vzela torbico. »Hvala« sem rekla »upam da se še kaj vidiva« mi je rekla in se nasmehnila. »Adijo« sem dodala in z hitrimi koraki zapustila stojnico.... »Kam pa se ti je tako mudilo« me je ujela mama ko sem že odhajala proti izhodu. »Ah saj veš« sem odkimala »v tej gneči se počutim čudno« sem dodala. »No ja« je prikimala in se nasmehnila »mogli bi iti proti večeru« je dodala in počasi sva se vrnili proti domu. Naredili sva si dobro večerjo iz zelenjave, ki sva jo kupili na tržnici, nato se je mama poglobila v branje neke knjige, sama pa sem odšla v svojo sobo. Usedla sem se za pisalno mizo in zaprla oči, v sanjarjenju sem videla Roka. Spomnila sem se njegovega dotika in nežnega poljuba. Ne vem zakaj toda v tem času, ko ga ni bilo sem veliko sanjarila o njem in videla sem ga v sanjah. Naenkrat me je zmotilo trkanje na okno, presenečeno sem se obrnila in odprla sem okno. Rok je stopil v sobo. »Zdravo« sem ga pozdravila navdušeno in se mu nasmehnila, vedela sem da sem ga teh nekaj dni, ko ga ni bilo tukaj zelo pogrešala. »Zdravo« je pozdravil in mi vrnil nasmeh. Takrat me je prijelo, da bi mu stekla v objem in bi ga poljubila. »Govori po tihem« me je spomnil na dejstvo, da ga vidim le jaz in nihče drug. »Ja okej« sem prišepnila in pokimala. »Kaj je novega« me je vprašal. »Nič« sem odkimala »kako ne« me je zbegano pogledal »pač bolj kot ne dolgčas« sem odvrnila. »Mhm zanimivo« je prikimal, kot da bi pričakoval drugačen odgovor »te lahko nekaj vprašam« sem ga pogledala. »Seveda« je prikimal »kako si prišel sem« sem ga vprašala »pač saj veš iz nebes« je odvrnil »kako si lahko angel« sem nadaljevala s vprašanji »takoj ko sem stopil v nebesa sem bil dodeljen za angela« »angela česa« vprašam »ljubezni« odvrne in me pogleda naravnost v oči. »Torej ne bom imela nobenega resničnega fanta ampak bom hodila z angelom ljubezni« »narobe misliš, Mija« odkima »jaz sem mrtev« »vem« prikimam »torej kaj ti ni jasno« je odvrnil »zakaj si me zadnjič poljubil« vprašam. »Pač....« začne in utihne »no povej mi« skoraj zavpijem nanj »Mija bi že lahko prosim bolj po tihem« je rekel in me znova pogledal naravnost v oči »tvoja bližina me vznemirja« mu priznam »to ni dobro« odkima »mi že prosim poveš, zakaj« zašepetam »ker si tako dolgo trpela« odvrne »imela si fanta, ki ti je na pol uničil življenje, namesto da bi izbrala svojo izobrazbo si se prilagajala k njemu, namesto da bi se kdaj postavila zase si raje poslušala njega« je rekel »prosim ne omenjaj mi Gregorja« odvrnem »kako ga boš prebolela, da ga nikoli več ne boš omenjala« je odvrnil. Dobila sem solzne oči in šlo mi je na jok, ne vem zakaj toda pred Rokom nisem hotela jokati, toda solze so se mi vsule po licu »poglej kaj si naredil« sem rekla in se ulegla na posteljo. »Mija poglej me« je rekel, se usedel na posteljo in me gledal naravnost v oči »pusti me« sem zašepetala »ne bom te prizadel« je rekel popolnoma nežno, »še prehitro se boš na novo zaljubila in spoznala kaj je prava ljubezen«. »Ja seveda, verjamem ti« sem prikimala in zavila z očmi, nisem več ločila med resnico in lažjo. Še preden sem se zavedla sem ga nežno objela in poljubila na lice. Hotel jo je odriniti toda ni mogel, mogoče je bila napaka toda ni si moral pomagati njena bližina je bila bolj privlačna kot si je mislil da bo. Poljubil me je na lice in nadaljeval pri ustnicah, nežno a strastno. Objela ga je okoli vratu in se popolnoma privila k njemu, nisem vedela kaj se je dogajalo z njo toda ob njem se je počutila ljubljeno in ob njem je pozabila na vse težave. »Videl sem kako si ga opazovala« je rekel, ko sem ga izpustila iz objema. Pogledala sem ga »o čem govoriš« sem ga vprašala. »Vem da ti je bil všeč« je rekel in me prijel za roko »ni mi bil všeč« sem odkimala »poglej me Mija« je rekel in me pogledal v oči »sedaj lahko izbereš med njim in mano ko nisem resničen« je rekel in pogledal skozi okno. Hotela sem še mu nekaj reči, toda ga že ni bilo več. Ura je bila natančno deset zjutraj, ko sem pogledala na uro. »Uf super« sem zazehala, danes se je bil prvi dan faksa komaj ob enajstih in skoraj sem si zaspala. Hitro sem iz omare potegnila majico in hlače, se oblekla našminkala počesala in čez deset minut sem že z mamo v kuhinji pila kavo. »Super mami« sem odvrnila in se ji nasmehnila, bila je dobre volje »nekaj ti moram povedati« je rekla in se sladko nasmehnila »reči« sem prikimala in jo z zanimanjem pogledala »dobila sem službo« je rekla zadovoljno »super« sem rekla navdušeno, bila sem vesela da se bo končno z nečem zamotila, saj ko je izvedela za očetovo ljubico je popolnoma popustila na vseh njenih najljubših področjih, bil je čas za nov začetek. »Nič moram iti v šolo« sem ji rekla čez pol ure in ji nakazala na uro »okej« je prikimala. Pomahala sem ji in počasi sem odšla proti mestu, počasi sem se sprehodila do šole ki je bila oddaljena le petnajst minut od hiše. Vstopila sem v veliko stavbo in presenečeno obstala, šola je bila velika in na hodnikih se je kar trlo ljdui. Stopila sem do ženske, ki je bila varnostnica in jo vprašala kje je predavalnica 3. Razložila mi je in počasi sem odšla proti njej. Naslonila sem se na steno in pogledala na uro, bilo je še deset minut časa. Pred predavalnico se je vsipalo različnih ljudi in sem si jih ogledovala. »Zdravo a čakaš za številko 3« me je plašno vprašalo dekle in se mi nasmehnila. »Zdravo, ja za predavalnico 3« sem odvrnila. »Tukaj sem sama in se ne spoznam najbolje« mi je pojasnila in si popravila dolge lase, ki si ji padala na čelo. »Sem Mija« sem rekla in se ji nasmehnila »Nika« je odvrnila in mi podala roko »tudi jaz sem tukaj sama« sem dodala »v bistvu smo se pred nekaj časa preselili v mesto« je rekla in si popravila torbo »aha super« sem prikimala in sva se zatopili v prijetni pogovor. Ura je bila natančno enajst, ko so nam odprli učilnico in v predavalnico je stopil starejši moški, nasmehnil se nam je in na mizo položil knjige. Predstavil se nam je in začel razlagati snov, ki je bila na čase zanimiva in seveda tudi nezanimiva. Toda tri ure sta minili hitro, ko nas je spustil domov in se od nas poslovil na prijazen način. Poslovila sem se od Nike in odšla proti domu. Bila sem že skoraj pred hišo, ko sem na rami začutila roko. Streslo me je in v trenutku sem se obrnila. »Rok a si popolnoma nor« sem zavpila »Mija tišje« je rekel in se mi nasmehnil. Iz pogleda sem razbrala, da me je vesel. »Kaj se dogaja novega« je vprašal, kot da ne zna ničesar drugega vprašati, ko me zagleda. »Nič« odkimam, čeprav sem dobro vedela da ne bo zadovoljen s odgovorom. »Torej boš danes šla na tržnico« me je vprašal. Presenečeno sem ga pogledala »danes je ponedeljek , sigurno danes ne dela« sem odkimala »ves teden je tam da si zasluži denar« je rekel in me pogledal v oči. »Rok prosim nehaj« sem odkimala in odšla dalje. Bilo mi je dovolj imela sem občutek da se je vselil v moje življenje in me spremlja vsak trenutek, sovražila sem da sem ga videla in da pred njim nisem imela mira. »Dobro se vidiva« je odvrnil in izginil. Pogledala sem na mesto kjer je stal pred sekundo toda ga več ni bilo. »Zgubi se iz mojega življenja« sem zašepetala po tihem in odšla dalje. Pospešila sem hojo in čez pet minut sem bila že doma. Odprla sem vrata, pozdravila mamo se nekaj izgovorila in stekla v sobo. Usedla sem se na posteljo in globoko zadihala, imela sem dovolj in bila sem pripravljena na to da se bo znova pojavil tukaj, bila sem pripravljena da ga vedno spodim iz mojega življenja. Stopila sem k računalniku in se vpisala na facebook. Imela sem polno sporočil in čakala me je prošnja za novo prijateljstvo. »Klemen« sem prebrala na glas in skomignila z rameni, nisem ga poznala toda sem z zanimanjem odprla njegovo stran. Zagledala sem ga, njegove oči in vztrepetala sem »kako si me našel« sem si rekla na glas in še pogledala druge slike, bil je fant iz tržnice. Sprejela sem ga in še vedno zmedeno strmela v računalnik. Niti ni vedel mojega imena niti ničesar ni vedel o meni in me je našel. Bila sem jezna in hotela sem odgovore. V trenutku sem se oblekla. Ugasnila sem računalnik in stekla na tržnico. Zagledala sem ga kako stojita s Tino ob stojnici in se pogovarjata, hotela sem še malo počakati toda bila sem že prepozna, opazil me je. »Iščeš nakit« me je vprašal in me oplazil s pogledom. »Niti ne« sem odkimala in pogledala Tino, ki se mi je nasmehnila. »Nekaj sem te prišla vprašati, toda tako je vseeno« sem zamahnila z roko »povej« me je ustavil še preden odšla naprej »kako si me našel na facebooku« sem vprašala in ga pogledala naravnost v oči. »Čisto enostavno« je odvrnil in se nasmehnil. Opazovala sem ga kako je iz žepa potegnil denarnico »ko si plačevala Tini torbico si izgubila osebno izkaznico« je dodal in mi jo podal. »Kako sploh je nisem pogrešala« sem rekla presenečeno »premalo gledaš v denarnico« je rekel in se nasmehnil. »Dodal sem te ker sem ti hotel to povedati, nisem pa si mislil da se boš danes znašla tukaj« je pojasnil in pogledal Tino, ki je samo pokimala in se mi znova nasmehnila. Globoko sem zavzdihnila, bila sem vesela to ni imelo nobene zveze z Rokovimi čarovnijami. »Hvala kako se ti naj zahvalim« sem rekla hvalaženo »ni panike« je odkimal »rad pomagam« je dodal »grem jaz, čas za najino malico je potekel« je rekla Tina in se z hitrimi koraki napotila proti svoji stojnici. »Hvala ti Klemen« sem rekla še enkrat »je že okej« je prikimal »lepo se mej« sem rekla in se obrnila »Mija počakaj« je rekel in stopil k meni »greva kdaj na pijačo« ni okleval, da bi vprašal. »Am ne vem« sem skomignila z rameni »če hočeš lahko jutri v parku, toda ti tako in tako delaš« sem se spomnila na park v bližini hiše »okej, pridem. Samo vsaki drugi dan delam« je prikimal, čudno sem ga pogledala »a veš kje mislim« sem vprašala »seveda, tukaj v bližini je samo en park« je prikimal. »Okej dober se vidiva jutri ob šestih« sem rekla in odšla iz tržnice. Pogledala sem osebno in se nasmehnila, tole me je pripeljalo do njega in ne Rokovo čaranje. Čez pol ure sem bila doma saj sem se po poti še ustavila v parku in posedela na klopci. Po eni strani sem imela občutek da sedim tu samo za to ker čakam Roka, toda ga ni bilo. Stopila sem v hišo in si skuhala kavo. »A boš kavo mama« sem jo vprašala, ko je stopila v kuhinjo. »Ja seveda« je prikimala veselo »in kdaj začneš delati« sem se spomnila, da mi je zjutraj razlagala da je dobila novo službo. »Že v nedeljo« je odvrnila veselo »v nedeljo« sem jo presenečeno pogledala »niti nedelj ne boš imela prosti« sem jo previdno vprašala »ne Mija« je odkimala »kej pa boš delala« sem jo vprašala in jo z zanimanjem pogledala »na tržnici« je odvrnila in naredila požirek kave. Presenečeno sem jo pogledala, toda druga nisem morala pričakovati »torej boš delala na tržnici« sem začela in tudi sama naredila požirek kave »seveda« je prikimala in si popravila lase »mislim, da bo zame to zelo velik izziv, ker je tudi meni večkrat šlo posedanje v pisarni zelo na živce« je prikimala »ja mislim da res« sem zavzdihnila in se ji nasmehnila. Z mamo sva se spustili še v dolg pogovor glede šole nato pa je bila ura že deset in mama je odšla spati. Sama sem šla pod tuš in vpisala sem se na facebook. Pogledala sem prisotne in se nasmehnila, ko sem opazila da je tudi Klemen tukaj. Brez razmišljanja sem ga kliknila »zdravo« »o hej neznanka« je odpisala »neznanka??« sem presenečeno odpisala »no skoraj si postala izgubljena, če ne bi našel tvoje osebne« je bil njegov odgovor »saj veš da sem ti hvaležna« sem odvrnila »vem, torej je še za jutri dogovorjeno« je vprašal »itak, nikoli ne prelomim obljube« sem odpisala »no torej jutri ob šestih se vidiva« je odvrnil. Nisem vedela kaj še naj napišem za trenutek sem se zagledala v okno in streslo me je v temi na okni sem zagledala Roka »Rok« sem rekla na glas in odprla okno. »A spet mi ne daš mira« sem rekla, ko je stopil v sobo. »Oprosti« je odvrnil in se naslonil na okno »večer je znova sem na Zemlji in prišel sem te pogledati« je na kratko pojasnil svoj prihod »greš že prosim težit kateri drugi« rečem jezno in zavijem z očmi. »Zakaj« je odvrnil in v trenutku je bil na drugi strani sobe. Obrnila sem se »občutek imam da sem že nora« sem odvrnila in se usedla na stol. Iz predala sem vzela zavito čokolada, jo odvila in začela jesti. »Saj veš da nisem resničen« »za mene si« sem ga prekinila »vsak trenutek si mi za hrbtom in veš o meni stvari, ki jih nihče ne« sem odkimala obupano »a to ti ni všeč« je rekel popolnoma mirno in z očmi potoval po meni. »Ne, ni mi« sem odkimala »dovolj imam tega« sem dodala »in kaj boš storila« me je vprašal in me pogledal, njegove oči so se iskrile. »Nič« sem odkimala »tako nič ne morem« sem odkimala in znova pogledala skozi okno. Čutila sem kako se mi je približal in me prijel za roko »veš da si lepa Mija« je rekel in se nasmehnil »ne vem« sem odkimala »premalo samozavesti imaš« je me prekinil »ti še jo imaš manj« sem zavila z očmi »tukaj se ukvarjaš z mano« »zato ker si nekaj posebnega in si zaslužiš ljubezen« je odvrnil. Pogledala sem ga »kakšno ljubezen« sem vprašala »res si ne razumljiva« je odkimal »in kaj naj naredim da te bom razumela« sem odvrnila »začni živeti svoje življenje« je odvrnil »saj ga« sem zašepetala »samo ti si napačen in vsiljiv« sem dodala »pomisli kaj se dogaja s tvojim življenjem« je odvrnil in me pogledal naravnost v oči »dobro vem kaj se dogaja« sem zavila z očmi »če bi vedela ne bi pustila Gregorju da ti je grenil življenje« je odkimal »si popolnoma nor, z njim sem preživela tri najlepša leta« sem odvrnila in ga pogledala naravnost v oči »pomisli Mija« me je prekinil »pustila si da sem te poljubljal, pustila si da sem te objemal...« »prosim nehaj že« sem zavpila »pojdi stran« sem dodala in začela jokati. Njegove besede so mi segle v srce, vedela sem da ima prav, vedela sem da v Gregorja nikoli nisem bila zaljubljena kot bi morala biti. »Pššš mama prihaja« je odvrnil, obrnila sem se in znova ga več ni bilo. V sobo je stopila mama »Mija je vse okej« je vprašala zaskrbljujoče vprašala »ja mami samo sanjala sem« sem odvrnila in se zavila v odejo. Morala sem igrati čeprav bi ji v tistem trenutku najraje vse povedala. »Samo zaspi« je rekla in me močno objela. »Vse bo okej« sem prikimala in se ji nežno nasmehnila, nisem ji hotela povzročati skrbi. Takoj, ko je odšla iz sobe sem se še bolj zavila v odejo in zaprla oči. Hotela sem zaspati, toda mi ni uspelo. Razmišljala sem o Roku, mogoče pa ima prav... sem prišla do zaključka. Mogoče pa je čas da začnem živeti svoje življenje in v njega vključevati le sebe... Dan se je vlekel in preden je bila ura šest sem bila že grozno utrujena. V šoli je bilo zelo dolgočasno, dobro da sva z Niko udarili par debat smeha in nekako je minilo. Po pouku sem takoj šla domov saj je bila ura že pol pet in za trenutek sem si močno želela da bi bila ura šest in bi videla Klemena. Knjige sem vrgla na posteljo in odprla omaro. V tistem trenutku sem si zaželela da bi nase oblekla nekaj lepega in privlačnega. Že dolgo odkar sem imela Gregorja mi je bilo vseeno kako izgledam, toda nisem želela da tudi Klemen o meni misli da sem le ena punca. Ven sem potegnila krilo in lepo modro majčko. Imela sem še čas zato sem šla pod tuš in si umila lase. Čez eno uro sem bila pripravljena. Lase sem si spustila po ramenih in nanesla sem nežno maskaro in ličilo. Ura je bila natančno deset do šestih, ko sem ga čakala v parku. Ni bilo dolgo, ko se mi je približal »zdravo Mija« je rekel in se nasmehnil »zdravo« sem odvrnila in se mu nasmehnila. Opazila sem da so njegove oči bile drugačne kot včeraj, v njih sem prepoznala nekaj kar sem iskala v Gregorjevih očeh toda ni bilo. »kako si« sem ga vprašala in sedla na klopco. »uf dober ampak utrujeno« je prikimal »si delal« sem ga vprašala. »Ja morem nekaj zaslužiti« je prikimal »saj prav« sem rekla in se uzrla stran od njega »kaj pa ti?« je vprašal »faks« sem odvrnila na kratko »zanimivo, tudi jaz sem mislil študirati toda je prišlo nekaj vmes« je dodal. Z zanimanjem sem ga pogledala, hotela sem vedeti še kaj več »oče je odprl tržnico in takrat še ni imel toliko trgovcev in sedaj delam na njej namesto da bi se šolal« je mi pojasnil. »Torej je tržnica vaša« sem vprašala »ja« je prikimal »oče je lastnik« »tudi moja mama začne delati v nedeljo« sem se spomnila na mamo »ja mi je povedal oče, da je zaposlil nekaj novih« je odvrnil »greva nekam na kavo tukaj je mrzlo« je začel »je sploh tukaj kakšen lokal« sem ga prekinila »ja tamle« mi je nakazal na drugo stran, kjer je bila gostilna. Prikimala sem in počasi sva se sprehodila do lokala. Usedla sva se v samoten kotiček in se začela pogovarjati raznovrstne stvari glede najinih hobijev, glasbe in filmov. »Najraje imam kitaro« »tudi jaz« sem prikimala »toda pred enim letom so se sanje o skupini razblinile« je zavzdihnil »in kaj se je zgodilo« sem ga vprašala »umrl je prijatelj« je rekel in pogledal stran od mene, v njegovih očeh sem opazila solze »moje sožalje« sem odvrnila »s Tino sva na pol prebolela skupaj čeprav vem da ga ona zelo pogreša« je odvrnil in me pogledal naravnost v oči. »Kaj pa se je zgodilo« sem vprašala, nisem hotela zbuditi neprijetne občutke toda hotela sem ga potolažiti. »Jaz Tina in Rok« je začel in me pogledal v oči, vztrepetala sem ko sem slišala njegovo ime »smo bili najboljši prijatelji« je nadaljeval »zgodila se je nesreča kjer sta Rok in njegova mama umrla, medtem ko je sestra edina preživela in so jo dali v rejništvu« mi pojasni. »Žalostno« sem zašepetala, šlo mi je na jok. Rok me je prevaral dobro je poznal Klemena in zanalašč me je prepeljal do njega. »Veš Klemen mislim da bom morala počasi iti« sem rekla in pogledala na uro »oprosti, ker ti to pripovedujem« je odvrnil »je že okej« sem zašepetala in se mu nežno nasmehnila »upam da se še kdaj srečava« sem rekla in na mizo položila denar. »Mija ni treba bom jaz« je odvrnil in se dotaknil moje roke »je že okej« sem odvrnila in v trenutku odmaknila roko, kot da bi me nekaj streslo. Pogledala sem proti vratom in stekla k njim. Zaprla sem za sabo in solze so se mi vsule po licu. »Mija« sem slišala Rokov glas »pusti me Rok« sem odkimala žalostno in gledala v tla, nisem ga upala pogledati v oči. »Naj ti pojasnim« je odvrnil in me hotel zgrabiti za roko. Nič nisem odvrnila ampak sem samo stekla v črno noč. Solze so mi polzele po licu in vedela sem da se danes ne morem soočiti z njim, čeprav se enkrat bom morala. Sesedla sem se na klopco in zaprla oči, hotela sem premisliti o vsem kar sem danes izvedela toda bila sem preutrujena in preveč v šoku da bi lahko razmislila o tem kaj bom naredila. Nisem se morala spomniti zato sem odšla proti domu. Rok me je popolnoma razočaral, ker mi je lagal medtem ko mi je Klemen dal toliko upanja. Usedla sem se na posteljo in zajokala. Dovolj sem imela vsega in v tem trenutku sem si samo zaželela, da bi spakirala stvari in odšla. »Mija si že doma« je rekla mama in stopila v sobo. »Ja mami« sem prikimala in si obrisala solze »kaj se dogaja s tabo« je presenečeno vprašala »nič« sem odkimala »pač Gregorja pogrešam« sem si izmislila izgovor. »Saj vem, da ti je hudo« je rekla in me pobožala po laseh in me močno objela. Solze so mi še bolj močno polzele po licu... Čez eno uro sem od urejenosti zaspala. Niti ne vem kdaj sem se zbudila, ko sem ob sebi čutila da je ob meni Rok. »Rok prosim pojdi« sem rekla jezno »bi me lahko prosim že poslušala« je rekel »ne« sem odkimala »kako si mi lahko storil kaj takšnega« sem skoraj zavpila nanj »poglej me« je rekel in me pobožal po laseh »ne bom« sem odkimala in še bolj zavila v odejo. Sovražila sem njegov dotik. »Klemenu si všeč, zapomni si to« je nadaljeval »ah seveda« sem ga prekinila imela sem ga dovolj »tako ko si ti všeč Tini« sem dodala iz lastne zlobe »ne omenjaj mi je« je odvrnil jezno »tako kot ti meni Klemena ne« sem odkimala »mislim da je čas za naslednjo nalogo« je rekel in se nasmehnil »nalogo« sem ga presenečeno pogledala »ja« je prikimal »in ti misliš da ti bom uresničila želje, po tem kar sem izvedela danes pač ne« sem odvrnila besno »mi pustiš da ti povem vso zgodbo kar ti ni uspel Klemen« me je prekinil »vse zaključke si delaš v glavi namesto da bi me poslušala« je še dodal »no pa mi povej« končno privolim saj vem da mi ne bo dal mira in druga kot da ga poslušam mi ni ostalo. »Jaz Klemen in Tina smo bili najboljši prijatelji. Odkar sem se z mamo in svojo sestro Ines priselil v to vas smo bili neprenehno skupaj. Sanjali smo da bomo postali pevci in s Tino sva čez čas postala par« »par« sem ga prekinila in ga presenečeno pogledala. »Tina je bila moje dekle dve leti in zgubila me je v prometni nesreči« je prikimal »zato je Klemen rekel da še ji je vedno hudo« »hočem da se to konča« je nadaljeval »hočem da je srečna, to si zasluži« je rekel in me pobožal po laseh »in kaj naj storim« sem ga z zanimanjem pogledala. »Poišči fanta, katerega bo Tina vzljubila, ki bo pripravljen biti z njo« »to je pretežka naloga« sem odkimala »tukaj sem kot angel ljubezni« me je prekinil »ne bom dovolil, da pustiš ljudem da trpijo« »zakaj ne greš naravnost do Tine« sem ga vprašala in prižgala lučko na nočni omarici. »Ne razumeš, Tina me ne vidi« je odkimal »le jaz jo opazujem kako trpi« je rekel in me prijel za roko. Odmaknila sem jo in ga končno pogledala v oči »niti sanja se ti ne kako se počutim« sem zašepetala »poljubljala sem te« sem zašepetala »to nima nobene veze« je odkimal »pa jo ima« sem prikimala »ti si bil Klemenov prijatelj in Tinin fant, kako ju naj še sploh pogledam« »zato si pustila Klemena samega« je rekel, nič nisem rekla toda mi niti ni bilo potrebno, moj pogled je povedal vse. »Nikoli več ju nočem več srečati« sem odkimala »pa ju boš« me je prekinil »ne bom« sem vztrajala »dobro vem kje se zadržujeta in dobro vem kam več ne smem« sem dodala »ne delaj tega Mija« je odkimal »niti sanja se ti ne kaj se ti lahko zgodi« je dodal »nič se mi ne bo zgodilo« sem odkimala. »Niti sanja se ti ne kaj imajo angeli pripravljeno za tebe če me ne boš ubogala in Tini poiskala fanta«. Obrnila sem se k njemu »in to je« sem zašepetala »Gregor se bo vrnil v tvoje življenje« je rekel in me pogledal naravnost v oči. »Daj mi mir« sem zavpila »boš videla« je skomignil z rameni »Gregor ti bo zagrenil življenje« je dodal in me pobožal po laseh »lahko noč Mija pridem znova jutri« je rekel »sedaj pa zaspi« je dodal in me objel. Stisnila sem se k njemu in solze so se mi vsule po licu. Imela sem občutek da me še vedno drži v objemu toda ga nisem več videla.. Zjutraj sem vstala popolnoma povožena. Bila sem utrujena in oči so mi kar same zapirale. »Mija je vse v redu« me je vprašala mama in se nasmehnila »seveda« sem prikimala »samo spati nisem morala« sem dodala in široko zazehala. »Občutek imam da je nekaj narobe toda mi nočeš povedati« je rekla in me resno pogledala »nič ni narobe« sem odvrnila in pogledala skozi okno v belo nebo »se pripravlja za sneg« sem zamenjala temo »mislim, da res« je prikimala »torej kaj je narobe« ni in ni dala miru »ah malo je naporno toda bo vse okej« sem znova povedala laž, niti sanjalo se mi ni kako mi je uspelo lagati toda resnice, da me obiskuje angel ljubezni ji nisem morala povedati. Mislila bi da se mi je popolnoma utrgalo. »Danes nimam pouka« sem se spomnila, da je sreda in na urniku nismo imeli ničesar »oh super, danes grem na tržnico lahko bi šla zraven« je rekla in se veselo nasmehnila. »Ja seveda« sem samo prikimala čeprav bi najraje pobegnila na drugi konec sveta, samo upala sem lahko da ga ne bom videla, čeprav je bila tržnica tako mala da ga ni bilo moč spregledati. Mimo je bila ena ura, ko sva se podali na tržnici. Šla sem še bolj počasi kot zadnjič in poleg mame sem se vlekla kot megla. Stopili sva na tržnico in mama je odšla do nekega prostora »tukaj bom delala v nedeljo« je rekla in se nasmehnila, presenečeno sem jo pogledala »prodajala boš nakit« sem vprašala »seveda« je prikimala »tukaj je fant, ki dela drugo izmeno greva ga pozdraviti« je dodala me prijela za roko in me odvlekla do Klemena, ki je sedel ob stojnici in opazoval ljudi, ki so z hitrimi koraki hiteli mimo njega. »Zdravo tole je moja hčerka Mija« je rekla mama in pogledala Klemena, ki me je samo pozdravil »zdravo, se že poznava« je rekel malo bolj veselo in se mi nasmehnil »ja res je« sem prikimala »jaz sem Klara in v ponedeljek začnem delati tukaj« je dodala mama in pogledala Klemena, ki še je vedno strmel vame. Postalo mi je nerodno in pogledala sem v tla »mami jaz grem pogledati po tržnici« sem se spomnila, da je super priložnost poiskati Tino. »Seveda« je prikimala in se začela pogovarjati s Klemnom. Hotela sem mu še nekaj reči toda nisem prišla do besede, zato sem odšla. Tina je kot vedno sedela tam ob stojnici torb in se grela s toplim čajom. Zavita je bila v debelo bundo in odejo saj je bilo zelo mrzlo, priplavalo se je na sneg. »Zdravo kako si« sem jo vprašala in se ji nasmehnila. »Zdravo« je odvrnila in se nežno nasmehnila, opazila sem da ima rdeče oči od joka »dobro« je še dodala in pogledala v tla »zelo mrzlo je« sem rekla »ja zelo« je prikimala in mi ponudila polni kozarec čaja »hvala« sem rekla in ga hvaležno sprejela »prodaš kaj torb« sem začela pogovor in si ogledala nekaj lepih torb »ja še kar« je prikimala »sploh v poletnih mesecih« je dodala »ja takrat potrebuješ za morje šolo...« sem odvrnila. »Klemen mi je povedal, da sta včeraj šla na pijačo« je rekla in me z zanimanjem pogledala »ja« sem prikimala in zardela, bilo mi je nerodno ko sem se spomnila kako sem ga pustila tam kar samo. »Bil je vesel še z nobenim kot z mano in mamo ni govoril o Rokovi smrti« je rekla. Iz denarnice je potegnila sliko »to je on« je rekla. Pogledala sem sliko, bil je še popolnoma enak rjavi lasje, modre oči... »Simpatičen« sem odvrnila in pogledala v tla, nisem se morala zadržati da ji ne bi priznala da ga sem že videla, poljubljala objemala toda vedela sem da tega ne smem povedati saj bi Tino še bolj prizadelo, sploh pa bi mislila da sem nora. »Bila sva par dve leti« je prikimala »bil je najboljše kar sem imela, nato pa kot strela z jasnega je umrl« je zašepetala in solze so ji spolzele po licih. »Nesreča mi ga je vzela, vzela je mojo srečo ljubezen in voljo« je dodala in pobožala sliko. Opazovala sem jo kako je jokala nato pa več nisem morala močno sem jo objela. »Tudi jaz sem izgubila fanta dobro vem kako ti je« sem jo hotela potolažiti »boš videla nekoč boš znova čutila ljubezen, čeprav bo Rok vedno delček tebe« sem dodala »ne verjamem« je odkimala »pa boš« sem dodala po tihem. In moraš... sem pomislila. Obljubim Rok, da ji bom poiskala fanta za njo in to čimprej... sem dodala v mislih in se nežno nasmehnila. S Tino sva se po pol urah pogovora in tolažbe poslovili. »Mija počakaj malo« sem slišala Klemnov glas, ko sem že skoraj odšla iz tržnice. Obrnila sem se k njemu »Klemen oprosti, ker sem včeraj kar tako odšla« sem začela »je že okej« je prikimal »mislim, da včeraj ni bilo prav da sem ti povedal za Roka, v Tini sem prebudil nelagodje« je odvrnil »govorila sem z njo« sem prikimala »bila je žalostna« sem dodala »Rok je Tini res veliko pomenil« je dodal. »Verjamem« sem prikimala »počasi moram iti, mami bo kuhala kosilo in ji bom pomagala« sem se spomnila ko sem pogledala na uro. »Okej hvala ti Mija« je rekel in na ustnice se mu je narisal nasmešek »hvala tebi« sem odkimala »za včeraj« sem dodala hvaležno. »Če hočeš lahko prideš danes v park« sem ga povabila. »Okej ob šestih« je prikimal. »Dogovorjeno« sem odvrnila in mu v slovo pomahala. Stekla sem na drugo stran ceste in nato proti domu. Zaigralo mi je srce, Klemen je bil super fant, le naloge glede Tine nisem vedela kako se naj lotim. Stopila sem v sobo in se pogledala v ogledalo, lase ki mi jih je močan veter razkuštral sem si popravila. Zagledala sem ga v ogledalo »opažam da si dobre volje« je rekel in sedel na mojo posteljo. Obrnila sem se h Roku »res sem« sem prikimala »torej si govorila s Klemenom« »in s Tino« sem dodala. Opazila sem da se je njegov pogled spremenil v žalostnega »pogreša te Rok« sem rekla »vem, vsak trenutek čutim njeno bolečino. Čeprav sem angel čutim enako kot ti« je dodal »torej veš da te Tina ljubi« sem dodala »ja« je prikimal »torej sedaj veš kakšno težko nalogo si mi dal« sem odvrnila in ga pogledala naravnost v oči. »Verjamem vate« me je prekinil »dobro vem da ti bo uspelo« je dodal in se nasmehnil. »Mislim da imam eno idejo, toda ne vem če bi se obneslo« sem dodala »in to je« je z zanimanjem vprašal »edina možnost kako bi lahko dobila fanta za Tino je Klemen« sem rekla »ni šans« je odkimal »zakaj ne onadva sta že dolgo prijatelja« »sploh nista prijatelja« je odvrnil in se nasmehnil »brat in sestra sta Mija« je odvrnil »kaj« sem skoraj zavpila in ga presenečeno pogledala »nisi vedela toda sedaj veš tako da Klemena lahko osvajaš sama« je dodal in se nasmehnil. »Mislila sem...« »ne« me je prekinil »lepa zamisel toda neuresničljiva«. »Torej bo še naloga veliko težja« sem si zašepetala »tako je« je prikimal »a sploh v tej vasi obstaja še kateri fant kot fantje na mojem faksu« je bilo moje naslednje vprašanje. »Ne ta vas je skoraj prazna vsi prihajajo iz mesta« odkima »torej kako ste si vi to zamišljali« sem ga napadla »Mija uporabi malo domišljije« je odvrnil in se znova nasmehnil »v resnici pa sem vesela da ti je Klemen všeč« je še dodal in ga že ne bilo več. »Uf super« sem si rekla na glas in se znova postavila pred ogledalo »mi prosim pomagaš narediti kosilo« je rekla mama in stopila v sobo. »Ja takoj« sem prikimala in lase spela v čop. Stekla sem v kuhinjo in začela pripravljati zeleno solato, ki sem jo oboževala. Čez pol ure sva imeli že pripravljeno kosilo in jedli sva vsaka svojo juho »danes zvečer grem na sprehod« sem rekla »a sama« me je zmedeno pogledala »ne s Klemenom« sem kar bleknila, ne da bi kaj sploh pomislila. »Aha super« je prikimala in se nasmehnila »fant se mi zdi na mestu in zelo prijazen« »njegov oče ima tole tržnico« sem dodala »a res« me je presenečeno pogledala »ja« sem prikimala in naredila požirek vode »no super« je prikimala. Vedno bolj sem komaj čakala, da bo večer in ga bom znova videla. Ne vem zakaj toda neka sila me je vlekla k njemu. Pozabila sem na Roka in se popolnoma prepustila občutku glede Klemena, nisem vedela da mi je to namenjeno zaradi angelov. Ob petih sem poiskala najljubšo majico hlače, nežno sem se našminkala in se pogledala v ogledalo, nisem morala verjeti prvič v življenju sem bila zadovoljna sama s sabo. Ura do šestih se je neskončno vlekla in brala sem knjigo, ki sem jo že prebrala tisočkrat toda še vedno mi je bila všeč. Deset do šestih sem se napotila proti parku in se usedla na klopco. Roke sem potisnila globoko v žep in pogledala v belo nebo, za ponoči so napovedali sneg zato je bilo vreme temu primerno. »Hej danes sem prišel malo prej« je rekel Klemen in se usedel poleg mene. Pogledal me je s svojimi božanskimi očmi in vztrepetala sem, na prstu je imel prstan, ki ga še nisem opazila prej. »Kako si« sem ga vprašala. »Super« je odvrnil »domov sem prišel premražen do kosti tako da sem se doma ogrel in sedaj ko sem tukaj je super« mi je na kratko pojasnil »pa ti« »tudi jaz sem super« sem odvrnila »greva na toplo v gostilno« sem ga povabila »ja pridi« je prikimal in me nežno potegnil za roko. Ko sem čutila njegov dotik sem vztrepetala še bolj »a je vse okej« me je vprašal. »Ja« sem prikimala in ga znova prijela za roko, nič ni rekel ampak se samo nasmehnil. Počasi kot da ne bi hotela da bi bilo konec poti sva hodila proti gostilni z roko v roko toda sva molčala, kot da bi oba sanjarila da se ta trenutek ne bo nikoli končal. »Tukaj sva« je rekel in odprl vrata, stopila sva v prazno gostilno in se usedla za mizo, ki je bila na drugi strani sobe. Naročila sva kavo in se zatopila v prijetni pogovor. Ves čas me je spravljal v smeh in pogovor je tekel popolnoma drugače kot včeraj. »Ima Tina kakšnega fanta« sem ga vprašala popolnoma nenačrtovano »ne« odkima »toda bi bil čas da bi ga imela« je dodal »doma jo komaj prenesem gledati tako razočarano« je dodal in naredil požirek kave. »Veš včasih te ljubezen najde, ko si najmanj misliš« odvrnem in pogledam v tla. Vedela sem da do Klemena čutim ljubezen, toda nisem morala verjeti da se je vse tako obrnilo. »Res je« je prikimal in me pogledal naravnost v oči »prej, ko sem te držal za roko« je začel in me znova prijel »sem čutil nekaj kar še nikoli nisem« »kaj pa« sem ga z zanimanjem pogledala »nežnost in prijetnost v tebi« je odvrnil. »Že takrat, ko sem te zagledala si mi bil všeč« sem kar bleknila in zardela. Nisem se morala več lagati, Klemen mi je bil resnično všeč. »No me veseli« je rekel popolnoma sproščeno. Pogovarjala sva se in pogovarjala, želela sem da najinega pogovora ne bi bilo konca. »Ura je že pet do desetih« sem mu rekla »danes pa se ni tako mudilo kot včeraj« je odvrnil »ne« sem odkimala in zardela »mi pustiš da te pospremim do doma« je vprašal in plačal račun »ja lahko« sem prikimala, saj mu nisem upala priznati da me je teme strah. »No super te pa greva« je prikimal in počasi sva se odpravila do najine hiše. Pogovarjala sva se in po poti sem ga prijela za roko. Pobožal me je po dlani in jo skril v svojo dlan. Smejala sva se in uživala v prijetnem pogovoru, ko sem na svojem obrazu začutila snežnike. »Uf res bo sneg« sem odvrnila in skušala snežinko ujeti v dlan. »Mhm, obožujem sneg« je odvrnil. Čez pet minut sva prispela do hiše, Klemen se je obrnil h meni »hvala ti Mija« je rekel in se nasmehnil »hvala tebi« sem odkimala. »Vesel sem da sem te spoznal« je dodal in me pobožal po obrazu. »Tudi jaz tebe« sem prikimala, še preden sem kaj še dodala me je nežno poljubil na lice. »Lahko noč« je dodal in me pogledal naravnost v oči »lahko noč Klemen« sem dodala in mu tudi sama vrnila poljub. »Lepo spi, jutri pa spet na tržnici« je dodal in odšel. Gledala sem za njim in srce mi je močno igralo nisem pričakovala da mi bo Klemen všeč. Stekla sem v hišo in nato v sobo. Na hitro sem se stuširala in pogreznila v sladke sanje. Rok je opazoval kako je zaspala, privoščil ji je da je bila srečna in to je bil njegov načrt, hotel je da je srečna in dobro je vedel da je Klemen pravi zanjo, le kar je bilo potrebno je opravil - izbrisal ji Gregorja iz spomina. Zjutraj sem vstala v zasneženo jutro. Odšla sem do okna in odprla žaluzije, zagledala sem se ven in bilo je prečudovito. Bilo je polno snega in še vedno je padal. Roko sem prislonila na okno in zaprla oči, pomislila sem na Klemena. »Dobro jutro si že pokonci« je moje sanjarjenje prekinila mama in stopila v sobo »dobro jutro tudi tebi« sem prikimala in se hitro obrnila stran od okna »ja gledam kako je lepo belo« sem prikimala »ja super je« je rekla in se tudi sama zagledala skozi okno. S mamo sva oboževali sneg, vsako leto sva se za novoletne počitnice šle smučati, kar si pa letos ne bova morali privoščiti. »Imaš faks« me je vprašala »ja ob 10 do 18« sem prikimala »aha super« je prikimala in utrujeno zasehala »kako je bilo včeraj s Klemenom« me je radovedno vprašala »super« sem odvrnila in se ji nasmehnila »res je super fant« sem prikimala »tudi meni je všeč, in vesela sem da bova delala na isti stojnici« je dodala. Odšla je v kuhinjo skuhati jutranjo kavo sama pa sem se oblekla in našminkala. Na hitro sem popila kavo »kam pa se ti tako mudi ura je komaj pol devet« je rekla mama, ko sem skodelico položila v umivalnik »nekaj še morem urediti« sem odvrnila in pograbila torbo. Stekla sem na hodnik in se obula nato pa odšla naravnost proti tržnici. Hotela sem še videti Klemena preden bom imela faks. Zopet je bil pri svojem prostoru toda na obrazu se mu je pisala zaspanost. »Dobro jutro« sem rekla in stopila h njemu »o dobro jutro« je rekel bolj veselo in se nasmehnil. »Kratka noč« sem vprašala in ga pogledala »ah ja« je prikimal »Tina je ponoči znova bila popolnoma uničena« je prikimal »kako to misliš« sem ga vprašala »ni morala spati in dolgo v noč sva se pogovarjala o Roku« je odvrnil in znova zazehal »torej potrebuješ kavo« sem ga vprašala »hm, res še nisem pil nobene« je odvrnil in si popravil razmršene lase, ki so mu padle na obraz. »Toda ne morem zapustit stojnice« je še dodal po tihem in mi nakazal na žensko, ki je hodila okoli nakita »se vidiva pridem nazaj« sem odvrnila in odšla stran. Poiskala sem gostilno na tržnici in kupili dve beli kavi za zraven. »Evo sem že nazaj« sem odvrnila in mu podala lonček. »o hvala dobra ideja« je odvrnil in naredil požirek kave. »Tukaj lahko sedeš« mi je nakazal na stol, ki ga je imel poleg sebe. Usedla sem se on pa nasproti mene »hotela sem te videti pred faksom« sem rekla in pogledala na uro, ki še ni bila devet. »no tudi jaz sem tebe že pogrešal« je odvrnil »včeraj je bilo tako lepo« sem rekla in začutila kako sem zardela »tudi meni« je prikimal »tvoj pogovor mi je dobro del in sploh...« utihnil je »sploh, ko kaj« sem vprašala »sploh, ko sem te lahko držal za roko« je odvrnil in opazila sem da je tudi sam zardel. Prijela sem ga za roko in gledala sva se iz oči v oči, nežno sem ga poljubila na lice in vrnil mi je poljub. »Klemen, pazi« sva za sabo slišala glas nato pa je utihnil. Klemen se je obrnil starejšemu moškemu »a spet tista ženska hodi okoli« je vprašal Klemen. Opazila sem da me je moški strogo gledal iz pod obrvi toda še vedno ni odgovoril Klemenu. »Ati, je kaj narobe« je ga končno prebudil iz sanj »ni« je odvrnil s svojim globokim glasom »ja tista ženska, ki krade« prikima »tole je moja prijateljica Mija« me predstavi »pozdravljena Mija sem Tomaž« je odvrnil in se končno nasmehnil, olajšano sem mu vrnila nasmeh. »Me veseli« sem rekla »enako« je prikimal »zdaj pa moram iti« je rekel Matjaž je dodal se poslovil in odšel. Zardela sem kot kuhan rak »tole pa ni bilo dobro« sem rekla, Klemen me je prijel za roko »je bilo« je prikimal »nikoli še nisem domov pripeljal punce, mogoče je tole dober znak« je dodal in me znova poljubil na lice »punce« sem vprašala in ga presenečeno pogledala »aja oprosti« je odvrnil in pogledal v tla »narobe sem se izrazil« »niti ne« sem ga prekinila. »Tako kot si se je super« sem odvrnila. »Tam je tista ženska bodi malo tukaj« je rekel in mi nakazal na starejšo žensko, ki je hodila pri stojnici z sadjem »samo znebim se jo« je dodal in me znova poljubil na lice. Opazovala sem ga kako je odšel do ženske »bi prosim zapustili tržnico« ji je rekel dovolj na glas da sem ga tudi jaz slišala. Ženska nič ni rekla ampak še je vedno hodila dalje. Videla sem kako je v roko vzela pomaranče in jih dala v žep, Klemen ji je še nekaj rekel toda nanj ni reagirala. Postavila sem se še bolj k stojnici z nakitom, saj sem jo hotela zaščititi. Ženska je stopila k stojnici »gospodična kaj pa ti prodajaš« je rekla in me pogledala »to je moja stojnica« je rekel Klemen in stopil k meni. »Ah seveda lastnikov sin« je odvrnila. »Prosim pojdite že« je odvrnil Klemen in zavil z očmi »okej lepo bodita« je dodala in odšla. »Kaj je narobe s njo« sem vprašala »oče mi je povedal da že od malega krade« je skomignil z rameni. »Misliš da zanalašč« sem vprašala in ga prijela za roko. »Ja, drugim daje nesrečo, ko jih ukrade« doda in me prime za roko. S Klemenom še nekaj časa se pogovarjava o drugih stvari potem pa odidem proti šoli. »Zvečer zopet pridem« slišim Rokov glas. Obrnem se in ga opazim nič ne rečem ampak samo prikimam. V šoli je minilo kot bi mignil čeprav nismo delali ničesar zanimivega kot pisali in pisali. Domov sem prišla utrujena in utrujeno sem se ulegla na posteljo. »Mija me slišiš« je rekel Rok »ja seveda« sem odvrnila utrujena in še vedno imela zaprte oči »vesel sem da s Klemenom lepo napredujeta« »tudi jaz« sem prikimala »nekaj pa še ne veš« je odvrnil in se usedel na posteljo »kaj« sem vprašala »ta ženska danes na tržnici« je začel. Presenečeno sem ga pogledala »verjemi mi Mija da je zlobna« je rekel in pogledal naravnost v oči. „kako veš" sem ga vprašala in ga zmedeno pogledala, niti sanjalo se mi ni kako je možno da Rok glede na to da je angel ve toliko stvari, ki jih še vaščani in ljudje ki hodijo na tržnico ne vedo

"dolga zgodba" je odvrnil "imam čas" sem rekla in prekrižala roke. "Naj ti povem od začetka" je začel in se odkašljal. "no čakam" sem odvrnila nestrpno in ga pogledala naravnost v oči. "No torej žensko kličejo Shamanta, tako ji je bilo ime preden je umrla" zmeden sem ga pogledala toda ničesar nisem pripomnila "Shamanta ima sedaj drugačno ime" je rekel "Rok si popolnoma nor" sem zašepetala čeprav bi najraje zakričala "poglej" je rekel in iz žepa potegnil sliko. Na sliki je bila popolnoma enaka kot v živo kratki rjavi lasje, velike črne oči. "Od kje ti to" sem ga vprašala presenečeno, v tistem trenutku se mi niti sanjalo kaj mi hoče povedati "poslušaj me" je rekel in me znova pogledal naravnost v oči "Shamanta je umrla v nesreči, ki jo je povzročil pijanec" "kruto" sem ga prekinila „in sedaj je prišla nazaj iz nebes da ga uniči" "kje pa je moški" sem ga vprašala "umrl je zaradi starosti toda nikoli mu ni bilo sojeno zaradi njene smrti, ko se je vrnila na Zemljo v istem dnevu ko je umrla in so jo vsi videli živo še vedno mislijo da je živa" je odvrnil in pogledal v tla "in sedaj" "se bo maščevala njegovim naslednikom" nadaljuje "kdo pa so njegovi nasledniki" sem nestrpno vprašala, dovolj sem imela te zgodbe v kateri nisem videla povezave "človek, ki si ga danes spoznala" "koga sem danes spoznala" sem zamrmrala in ga zmede
02. januar 2014
Next??
02. januar 2014
Woow ful dobro pišeš(use preberem hahaha) next
02. januar 2014
Next please
02. januar 2014
nextti
02. januar 2014
jop nextam koo pridem iz šole torej ob pol dveh
03. januar 2014
Next
BOŽIČ:

Mija in Klemen sta se spoznala preko njenega brata. Klemen je bil njegov prijatelj in kmalu postal pozoren, kje se giblje njegova sestra. Ni ga motilo, da je Mija osem let starejša. Bolj ga je motilo to, da ima fanta.
Tudi Miji je bil Klemen všeč. Prišel je ravno v trenutku, ko sta se z Nejkotom odločala, ali se jima sploh še splača vztrajati. In Klemen je dal piko na i. Ne, nima smisla.
Mija je bila spet samska, poskrbeti je morala le še, da to izve tudi Klemen. In je, preko njenega brata.
»Pozvonil je pri vratih, odprla sem mu in brez besed je vstopil. Oba sva vedela, pri čem sva in nisva zgubljala besed. Zakaj bi zavlačevala, ko pa sva čutila tako močno privlačnost. Besede so bile popolnoma odveč,« je povedala Mija.
Klemen je že tistega večera prespal pri njej in ostal. Nikamor se mu ni mudilo. Niti njej. Sporočila je v službo, da je bolna, Klemen je pač izpustil predavanja. In sta se raje predajala drug drugemu. Pozabila na življenje, ki je teklo zunaj njenega stanovanja.
Vse dokler zaljubljenost ni minila. Dokler nista začela nekoliko razmišljati.
»Začel se je spraševati, kam to pelje. Ali je pripravljen na resno zvezo. Kar naenkrat je imel polno glavo skrbi in strahov,« je rekla Mija.
Že po dobrem mesecu dni njune zveze je zanosila. Bila je vesela. Otroka si je želela, v Klemena pa je bila zaljubljena do ušes. Nič ne more iti narobe. Ko bo izvedel, da bo postal očka, bo prepričan v njuno zvezo. Vsaj tako je menila. A se je motila. Klemen se je otroka prestrašil.
Prvi Božič
Naš božič je nekaj posebnega! (fotografija je simbolična) (Foto: iStockphoto)
»Si prepričana, da je moj? Jaz sem pazil,« je pričel.
Mija ni mogla verjeti, da se je tako spremenil, pokazal pravi obraz, ko mu je povedala za nosečnost. Ni mogla verjeti, da je to isti človek, v katerega je bila tako noro zaljubljena. Prepričeval jo je, da še ni sposoben biti oče, da ne misli resno.
»Vse sem prenesla, toda to, da me je vprašal, če je res njegov otrok, tega nisem mogla. Bilo je tako, kot bi mi nož zaril naravnost v srce. Počutila sem se grozno, prevarano, izkoriščeno. Kako je lahko kaj takega rekel,« je povedala Mija.
Razšla sta se. V bistvu je Klemen zbežal iz njune zveze. A Mija je kljub temu sklenila, da se otroku ne odpove. Imela je svoje stanovanje, reden dohodek, stara je bila 28 let in pripravljena je bila postati mamica.
Da je noseča, je molčala, vse dokler se ji ni poznalo. Pa tudi potem ni veliko govorila o otroku, sploh pa ne o očetu otroka. Klemena ni bilo več v njenem življenju, odšel je in ni se javil. Miji je bilo hudo, še vedno ga je ljubila, a ne za vsako ceno. Njegove besede so jo še vedno bolele.
Srečala ga je v trgovini, nakupovala je božična darila za sorodnike. Najprej je zagledala simpatično rjavolasko, nato še njega. Dekle, ki je bilo njegovih let, je prijel za roko in jo poljubil na usta.
Mijo je zabolelo v trebuhu. Bila je njegovo dekle! Klemen ima drugo. Umrlo je še zadnje upanje.
Opazil jo je, njuna pogleda sta se srečala, nato pa je Mija pobegnila iz trgovine. Srečen prizor dveh zaljubljencev je bil zanjo preveč boleč.
Rodila je dan pred božičem, v 34. tednu nosečnosti in vedela je, da je njen porod pospešil prizor iz trgovine. A deklica k sreči ni imela večjih težav, po nekaj tednih sta zapustili bolnico.
Prepir
Klemen ni verjel, da je otrokov oče (fotografija je simbolična). (Foto: iStockphoto)
»Prvič je potrkal na vrata, ko je bila Karmen stara dva meseca. Izvedel je, da sem rodila in prišel jo je pogledat. Rekel je, da je prišel tudi k meni, a bila sem preveč jezna nanj,« je povedala Mija.
Dovolila je, da ju je obiskoval, vseeno pa je ostala neomajna. Preveč jo je prizadel. Klemen pa ni odnehal. Obiskoval ju je vsakih štirinajst dni, nato pa vsak teden. In vedno znova jo je prosil, naj mu odpusti.
»Rekel je, da je sprevidel, da je naredil veliko napako. Rekel mi je, da je vedno ljubil mene in da ga druge ne zanimajo. Opravičil se mi je,« je povedala Mija.
Šele, ko je Karmen pihnila na torti svojo prvo svečko, mu je odpustila in dovolila, da prinese svoje kovčke nazaj v njeno stanovanje.
»Naš božič je vsako leto nekaj posebnega. Praznujemo kar trikratno. Božič, Karmenin rojstni dan in začetek najine ljubezni,« je povedala Mija. In letos bodo praznovali že šestič.
Če prav razumem je bila z drugim tipom, ga pustila, šla direkt med rjuhe z novim partnerjem in takoj začela novo zvezo. Po enem mesecu je izvedela, da je noseča, potem pa se čudi, da jo je njen novi vprašal če je 100%, da je otrok njegov . A se nebi to vprašal vsak normalen moški, glede na situacijo? Lahko bi bil tudi od bivšega, ogromno punc se po enem mesecu še ne zaveda, da so pravzaprav noseče in izvejo kasneje. Pol se pa še otrok malo prezgodaj rodi, pa je to to . Je pa tut malo neumno od zaposlene ženske pri 28-tih, da od 20 letnega študenta s katerim je v zvezi 1 mesec pričakuje, da bo vesel novice, da bo očka. Res sanja vsakega študenta pri 20-ih. Da o tem, da se ni zaščitila in je računala, na to, da bo on malo "pazil" ne govorim. Bi nekako pričakovala malo bolj zrelo razmišljanje, če že ne od 20- letnika, pa od 28-letnice. Če je zgodba resnična je imela tale punca, glede na svojo neodgovornost, kar srečo, da se je tako lepo končalo. ღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღღ

IZDELKI IZ SNEGA HH:

1.)



2.)


☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃ ☃

To je za enkrat use by by kr se mi ne da več pisat

Next?
03. januar 2014
¸n,e,x,t,
04. januar 2014
next+nova bralka
04. januar 2014
nextt
04. januar 2014
še en next pa nextam
04. januar 2014
N3X7
04. januar 2014
nEXTAM

Napisala bom 10 stvari ki jih sovražim

1)Ko v šoli dobim slabo oceno
2)Ko mi umre kakšna žival
3)Ko u šoli dobim nezadostno oceno(to se mi letos še ni zgodlo )
4)Ko mi internet ne dela D:
5)Ko igram igrco pa mi use zašteka
6)Grem u trgovino pa mi mama reče ''počaki u vrsti čez pol minutke pridem'' pol je pa ni pa sem že na vrsti pol pa kričim sredi trgovine na blagajni ''MAMA PRIT ŽE NA VRSTI SMA'' pol me pa cela trgovina tok čudno gleda kot da bi bla prizadeta
7)Ko moja frendica ko ma 34 kg govori da je debela -.-
Ko glih neki zanimivega delam pol mi pa mama reče naj pridem k njej za minutko pol pa tam še eno uro pomivam posodo
9)Gledam en film pa mi mama reče naj prestajim pol ji pa rečem''če je glih neki najbolj zanimivga'' pa mi reče ''me ne briga'' pol pa popenim
10)ko moj brat razmeče sobo pol jo morem pa jst pospravlat -.-
To še polovica ni tok da.... next?
04. januar 2014
next čeprav je kratko
05. januar 2014
jop nextam čez 1/2ure
07. januar 2014
neeeeext
22. februar 2014
u170043
u170043
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
26. april 2014
u170043
u170043
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
PEJ U GNOJ KJER JE TVOJ DOM!!!!!
26. april 2014
resno? ne znašodrastit majkemi! pa to me ne užali
26. april 2014
u170043
u170043
Kul to
26. april 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg