Forum
u215652
u215652





Tema.
Naj se je bojimo?
Ali naj se ji upremo?
----------------------------
Uvod je kratek, a vam da misliti. Kaj mislite, o čem se bo šla zgodbica?
20. avgust 2016
Sicer nisem čist prepričana o čem se bo šla ampak pomoje bo ful zanimiva... nexttt
20. avgust 2016
u215652
u215652





Zara je sedela na okenski polici, ter strmela skozi okno.
Pogled ji je taval na bližnje otroško igrišče.
Vsak dan je opazovala otroke kako se brezskrbno podijo, in uživajo otroštvo.
Vedela je, da sama tega ne bo nikoli doživela. Je samo ničvredna mrha, ki misli, da je vredna živeti.
To, da so te besede prišle iz očetovih ust, je povzročilo ponovni naval solz, ki so se v gručah valile po njenih licih.
Trudila se je, da bi ostala močna, a po desetih letih psihičnega in fizičnega nasilje je bilo to vse prej kot lahko.
Tedaj so se odprla vrata, in Zara si je hitro obrisala solze.
Skozi je stopila nizka, zgrbljena ženska v poznih 30-ih. Na nočno omarico je položila pladenj z hrano, in brez besed odšla.
Zara je hitro skočila z police, in hlastno segla po kruhu. Odgriznila je precejšen kos, in ga le s težavo prežvečila, ter ga pogoltnila. Ampak bilo je je vseeno. Kdaj je nazadnje jedla? Ni se mogla spomniti...
Ko je pojedla je na hitro spila požirek vode, ter legla na posteljo.
Imela je vsaj čas za razmišljanje. Veliko časa. Pravzaprav ves čas, saj nikoli ni zares zapustila sobe. Edini prostor v katerega je še stopila, je bila kopalnica. Tja pa je smela le takrat ko je mogla na stranišče, oziroma enkrat na teden, da se je osvežila.
Ampak to ni pomagalo. Vseeno se je počutila grdo. Imela je do pasu dolge, črne lase, in sinje modre oči. Vsaj mislila je, da so modre. Kajti videla jih je samo nekajkrat, v odsevu vode.
Ko je Zara zopet odprla oči je ugotovila, da je zunaj že tema. Kar je pa ni presenečalo. Cele dneve preleži ujeta v svojih mislih.
Zopet je zaprla oči, in v mislih si je ponavljala samo eno besedo.
Hope.
-------------------------
Torej? Prvi vtisi? Kdo mislite, da je pravzaprav Zara?
Zgodbo bom razvijala bolj počasi, da bo še bolj zanimivo.
20. avgust 2016
O moj bog ful dobr pišeš... mal oglašuj da dobiš bralce ker je res ful dobro napisan......
In walda nexttt
20. avgust 2016
Next
20. avgust 2016
mogoce je kaj narobe z njo pa ne sme nikamor
mogoce je nekje zaradi očeta
mogoce so jo nekam zaprli in zdaj upa in upa da bo pobegnila, ali jo bo nekdo rešil itd.
mogoče jo je oče nekam zaprl ker vodi neko zlobno korporacijo in izvaja poskuse na njej ali pa kaj podobnega
mogoče je zbolela za kako boleznijo in ne sme priti v stik z ljudmi (kar sicer ni logočno ker ji je ženska prinesla hrano in ce bi bila zaradi bolezni v karanteni ne bi smel noben hoditi noter, ce pa ze bi pa bi moral nositi zaščitno obleko in masko z dotokom kisika zato dvomim da je to)
Joj oprosti da sem nekaj blebetala, bluzim tako kot vedno ampak res dobro pišeš Next Next Next
20. avgust 2016
mogoce pa ma neke super moči ali pa je čarovnica
samo še to sem hotela povedat Next
20. avgust 2016
u215652
u215652
Haha hvala za razpis
20. avgust 2016
ni problema res ful dobro pišeš komaj čakam na nadaljevanje oz. Next
20. avgust 2016
u215652
u215652
Ce bo se kdo prebral bo mogoce zvecer. Okrog 8h.
20. avgust 2016
komaj čakam
20. avgust 2016
Next
20. avgust 2016
u215652
u215652





Sonce je bilo že visoko na nebu, ter svetilo v vsej svoji veličini. Ptice so pele, potoček je žuborel. Cvetlična ulica se je obudila v nov dan.
Večina ljudi je ob tej uri še vedno lenarila v svojih posteljah, zatopljenih v svetu sanj.
A Zara ni spadala med večino.
Že zgodaj je bila na nogah. Ni potrebovala ure ali koledarja da bi vedela kateri dan je bil danes. Danes je bil njen rojstni dan.
Še preden so sosedi peljali psa na sprehod je ona že bila pripravljena. Umila si je obraz, si počesala lase, in si jih pustila spuščene, da so ji v valovih padali na ramena. Za ta dan, oziroma za to priložnost se je tudi oblekla v sveža oblačila. Bela bluza, ter eno izmed njeni starih, črnih kril. Sama se tega ni zavedala, a bila je čudovita. Tako odzunaj , kot naznotraj.
Stopila je proti oknu, ter ga v eni potezi odprla. Pogumno se je zavihtela na okensko polico, in upala, da bo kmalu vsega konec.
V drobnih korakih se je milimeter za milimetrom premikala proti robu police. Bala se je pogledati navzdol, a je morala.
Toda takoj je odmaknila pogled, saj se ji je od višine zavrtelo. Od tal je bila oddaljena kakšnih deset metrov. Bala se je. Zelo se je bala. A vedela je, da je bilo deset let mučenja čisto dovolj, in da še enajstega ne bo prenašala.
Globoko je vdihnila, ter se poizkušala spomniti kakšnih spodbudnih besed. Toda v tem trenutku je bila njena glava prazna, pripravljena na skok.
'Če bo to moj zadnji podvig', je pomislila 'potem se moram vsaj bogu zahvaliti, da sem prišla do sem'
In od takrat se je vse dogajalo hitro. Vrata so se na stežaj odprla, skoznje pa je pokukala jezna očetova glava.
''Ne premikaj se!'' Je zavpil, a bilo je prepozno.
Zara je skočila.
-------------------------------
Okej, kako se vam zdi?
21. avgust 2016
zaaakoooon ful res dobro neeexxxt
21. avgust 2016
Ful dobro pišeš, kaj bi dala da bi js znala tko pisat mal sm jealous x'D
Nextttttt
21. avgust 2016
Next
21. avgust 2016
Next
21. avgust 2016
Next
21. avgust 2016
Next
21. avgust 2016
Next res je dobr
22. avgust 2016
u215652
u215652
Dekleta, Next bo jutri popoldne okoli 2h. Hvala za strpnost.
23. avgust 2016
ok komaj čakam, ti si samo vzami čas
23. avgust 2016
Komi čakam<33
23. avgust 2016
Ok
23. avgust 2016
u215652
u215652





Padala je in padala. In občutek je bil neverjeten! Vsa bremena, vse skrbi preteklih desetih let so v gručah letela z ramen, namesto njih pa se je pojavil občutek svobode. Kot ptica ki razširi krila je razprla roke in čakala na smrt. A bolj kot je pričakovala trda tla pod seboj, bolj se je oddaljevala od zemlje...-Čakaj kaj?!
V paniki je odprla oči in skoraj bi jo kap-Letela je! Dejansko je letela! Ne vedoč se ji je na obraz zarisal širok nasmešek. Ponovno je zaprla oči in se prepustila trenutku. Vedela je, da ne bo trajal večno. Vedela je, da bo prej ali slej konec. A se je motila. Še kar jo je nosilo med oblaki, veter ji je mršil lase, in postajalo jo je čedalje bolj strah. Ni vedela kaj točno se dogaja, ampak temu je želela narediti konec.
Roke, prej vse sproščene, je napela ter z njimi objela kolena, in se tako spremenila v veliko, težko kroglo. Učinek je bil takojšen. Obrnila je smer, in začelo jo je nositi proti zemlji.
Oči so se ji solzile, z takšno hitrostjo je padala. Vse jo je bolelo, a je vedela da bo kmalu konec. In res.
Ko je koža prišla v stik z kožo je njeno telo preplavila bolečina. In to takšna, da se je da opisati. V šoku je zaprla oči, in od tam naprej je samo še tema...
-------------------
Vem da nisem nevem kaki poetik, ampak upam da je sploh za kaj. 5 nextov, in enega bom objavila še zvečer.
24. avgust 2016
neeeext
24. avgust 2016
Next
24. avgust 2016
Next
24. avgust 2016
Next
24. avgust 2016
Next
24. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg