Forum
Ta zgodba se dogaja po času, ko Aslan uniči Narnijo. Živim v sodobnem času, v Londonu, ki ga zares obožujem. Imam simpatijo, 2 bff, 2 sestri in sem fanica C.S. Lewisa ter obožujem Zgodbe iz Narnije. Vse se spremeni, ko naletim na Aslana, mogočnega leva iz knjige. Lev me skupaj z mojo simpatijo vred ponese v Novo Narnijo, ki jo je naredil.
Kdo ve kaj vse se bo še zgodilo...

Naj pišem naprej?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

01. julij 2014




01. julij 2014
Tekla sem, kakor, so me nesle noge. Nisem mogla skriti strahu pred tistim nemarnim Rossom, ki mi je grozil. Tekla sem po parku in se skrila za neko drevo in upala, da me ne najde. Dihala sem globoko in hitro...saj res, sploh ne veste kdo je Ross! To je fant, ki je precej starejsi od mene in mi vedno, ko me vidi zacne grozit. Rekel mi je, da me bo pretepel, ce mu ne dam tista 2 dolarja, ki mi jih je zadnjic vzel. Da ne omenim njegove tolpe, ki me zasleduje! Pocutila sem se obupno, starsi o Rossu niso vedeli nic in bila sem sama.
Karnaenkrat pa se mi nekdo priplazi za hrbet in rece: "Kaj ti je spet naredil?" Obrnila sem se in se prestrasila, da so me ze odkrili, pa sem zagledala Georga. Bil je moj najboljsi fren, ampak sedaj, ko ve, da sem na moc zatreskana vanj, se do mene obnasa bolj nezno.
05. julij 2014
"Če ti bodo še grozili, povej ravnateljici, ali staršem, Caroline," je rekel in njegove oči so delovale pomirjujoče. "Niti pod razno!" sem ugovarjala, on pa je gledal drugam. Šla sva proti mojemu domu. Tam sva se poslovila in šla vsak svojo pot. Doma je bil cel cirkus. Mama je cvrla jajca, oči je gledal poročila in sestri(starejši od mene), sta nabijali glasbo od Little mix. Peli in plesali sta po hodniku, zato sem raje pobegnila v sobo in se lotila branja, da bi čim hitreje pozabila na Rossa.
30. julij 2014
Brala sem knjigo Zgodbe iz Narnije-Zadnja bitka. Te knjige obožujem, z mano so že od malega, ko mi je mama za moj 7.rojstni dan podarila 1. knjigo Zgodb iz Narnije. Tako mi je vsako leto na rojstni dan podarila vsako naslednjo knjigo. C.S.Lewis je bil njen najljubši pisatelj in jaz sem njegova fanica. Sedaj berem zadnji del vseh zgodb in stara sem 12 let(ni to kul?).
Mama mi je včasih pripovedovala o pisatelju Lewisu in mi razlagala vse, kar je bilo povezano z Narnijo.
Vedno se lahko pogovarjava o tem in nikoli se ne naveličava.
Ravno, ko sem se zatopila v branje, pa v sobo udreta sestri dvojčici. Olivia je kipela od navdušenja in Emilya se je hihitala.
"Smo s kom zmenjeni???" je vprašala s piskajočim glasom.
"Ne, zakaj?" sem vprašala in pomolila glavo iz knjige.
Olivia je s prstom pokazala proti oknu. Odgrnila sem zavese in zagledala Grega.
"Spet ta Greg, a ne? Stal je tam in gledal v tvoje okno, videli sva ga skozi okno verande!" zahihitali sta se. Spodila sem ju iz sobe in spet sta začeli peti.
Ne,...a je vame??? je mogoče vameee????
30. julij 2014
To sta Olivia in Emilya, da si ju boste lažje predstavljali: http://rustandgolddust.files.wordpress.com/2011/11/tumblr_lliusxsmji1qcv1rvo1_500_large.jpg

Nato sem pograbila svoj mobilni telefon in ga poklicala. Pogovor je bil približno tak:
G-ON
C-JAZ

c-zdravo!
g-o dan! zakaj si klicala?
c- no,...zanima me, kaj naj storim glede...
g-rossa? (spet sem se spomnila nanj!
c-ja
g-povej staršem in bo tako najbolj prav
c-no nisem te mislna to vprašat...
g-kaj pa??
c-samo zanima me...si še v...
g-ronnie?
c-ja
g-sem ja, vanjo
c-a
g-ja
c-no,... premislila bom glede rossa, pa ...ja
g-uredu, se vidva v šol!
c-čaw
g-adijo!

The end.
30. julij 2014
Nisem si belila glave s tem, ali je vame, ali ne, ampak sem šla enostavno brat in prisluhnit zgodbi ter modrim besedam mogočnega leva Aslana.
Sicer pa me je še vedno zanimalo kaj je gledal na mojem oknu. Kdo bi stal in gledal v hišo, ki je stara več kot 100 let? Meni so take hiše všeč, ampak drugim ne.
Naša hiša je res staromodna.





Moja soba je temna, kar obožujem in včasih se počutim kot vampir! http://swiathorroru.pl/wp-content/uploads/2014/06/sypialnia.jpg

Soba mojih sester: http://pov-tc.pbs.org/pov/film-images/citydark-bedroom-500_photo_file_5.jpg

Dnevna soba: http://favim.com/orig/201102/25/Favim.com-2266.jpg
Kuhinja: http://www.kitchen-design-ideas.org/images/kitchen-cabinets-traditional-dark-wood-walnut-color-043-s8276662-wood-hood-island-luxury.jpg
Spalnica: http://listdose.com/wp-content/uploads/2013/06/darkbed.jpg

Res upam, da Greg ne vidi stvari le na tej hiši, ampak tudi v meni. Ko bi mi le povedal zakaj je gledal vanjo!
30. julij 2014
u177126
u177126
next
31. julij 2014
Hvala seenkrat za next!!!

----------------------------------------------------------------------------------------------

Zjutraj sem se zbudila zgodaj in bil je zadnji vikend pred počitnicami. Vzela sem sliko mene in Ronnie. Katera bolj pristaja Gregu?

Jaz:





Ali Ronnie?:





Lepša je od mene, vem, saj vem. Nimam šans!
01. avgust 2014
Sploh ne izgledam kot 12letnica, a ne? Nisem ravno lepa, še sestri sta lepši od mene(ampak samo, ker sta si pobarvali lase!) . Ronnie pa je popolna. Saj ni čudno, da se je Greg zaljubil vanjo. Odgrnila sem zavese in v sobo je planila svetloba, ki me je skoraj zaslepila. Pogledala sem ven in si predstavljala, Grega, ki stoji na cesti in gleda v moje okno. Ronnie je lepša, zakaj bi Greg gledal moje okno, ko pa bi lahko gledal njenega?
Očitno se mi je medlo, a karnaenkrat se je na mestu, kjer sem si zamišljala Grega, pojavila močna svetloba in planila v moje oči. Zabolelo me je v glavi. Začelo se mi je vrteti, šumeti v glavi in postalo mi je slabo. Uprla sem se na posteljo in zajemala sapo. Mislila sem, da se bom utopila!
Nato pa je šumenje prehajalo v zvok in zvok je oblikoval besede,…bil je glas. Topel, nežen, pogumen, prijeten, močan, neverjetne, večstranski. Govoril je: »NE BEŽI PRED TISTIM KAR SI! NE BEŽI PRED TISTIM KAR SI!...Odmevalo je v glavi in naenkrat je vse potihnilo. Svetloba je izginila, ni mi bilo več slabo, glasovi so se oddaljevali in spet približevali. Vstopili so v mojo glavo in je niso pustili pri miru. Takrat, je iz množice hrupa privrel levje rjovenje in spet je vse potihnilo. Iz popolne tišine se je spet oglasil tisti topli, nežni, močni glas in rekel:
»Ne beži pred tistim kar si, draga moja…tebi ni enake, in drugi te imajo radi takšno kot si, ne delaj se, da si nekdo drug, ker sama si posebna, pa četudi nisi taka kot Ronnie…«
Ulegla sem se in moje oči so se zaprle. Odprla sem jih takoj, ko mi je v glavi nehalo šumeti. Slišala sem leva, leva! Rjovel je, mogel je biti lev! Ni se mi medlo! Nisem sanjala! Je kaj takega mogoče!?
Se je zgodilo to kar mislim, da se mi je? Vzela sem knjigo Potovanje Potepuške zarje in jo odprla na strani, kjer je lev Aslan kraljici Luciji Srčni povedal take besede, kot meni, le, da ni izrazil imena Ronnie. Kraljica Lucija je hotela biti taka kot njena sestra Suzana Ljubezniva. Aslan jo je spravil k pravi poti in tako tudi mene!
Vedela sem, bil je Aslan. Na obraz se mi je prikazal nasmeh. Nisem si domišljala!
Prevzelo me je tako veselje in odločila sem se, da tega ne bom nikomur izdala! Ker je bila ura zgodnja in je bila sobota, sem šla v kuhinjo in si v kozarec natočila mleko. Prijalo mi je. Vsi so še spali, oči je smrčal, hehe!
Šla sem na verando in sedla na gugalnik. Tedaj se je zgodilo še nekaj osupljivega. V trenutku, ko sem pogledala v zrak, so se z neba usule snežinke! »Jeaha!!!!« sem zavriskala in se v nočni halji zapodila snežinkam naproti. V minuti ali dveh, pa so snežinke prekrile tla. Bil je čudež!
'Tako, bo čez teden dovolj snega in bom zunaj z Gregom!' sem pomislila in se zahihitala. Dan po šoli bomo praznovali božič in za božičem še počitnice! To je ena sama čarovnija!
01. avgust 2014
u177126
u177126
zakooon
neeext
01. avgust 2014
Ok jutr nextam Rach
01. avgust 2014
u177126
u177126
haha ok
01. avgust 2014
Dan je bil čudovit. Takoj po zajtrku, sem se šla obleč v zimska oblačila, ki sem jih imela pripravljena v omari, če bi slučajno začelo snežiti.

Olivia in Emilya sta zmrzovali zunaj in rotili mamo, da ju odpelje v veleblagovnico. Sovražita sneg in naredili bi vse, da bi se ga znebili. Z njima nisem imela kaj početi, pa še neki Daniell ju je povabil v kino in sta čisto znoreli. Zunaj sem naredila snežaka in snega je bilo že toliko, da bi lahko plavala v njem. Oči je odmetaval sneg s parkirišča in mami je pekla njeno zimsko pogačo, ki jo naj bi pojedli po kosilu.
Klicala sta me Greg in moja BFF Layla. Vprašala sta me, če bi šla popoldne z njima v park. Itak, da sem rekla ja. Mami mi je dovolila in iz vsega veselja sem naredila še enega snežaka.
Mami je končno pustila dvojčici, da sta šli v mesto. Oči mi je skuhal vročo čokolado, ki sem jo pila na verandi in brala sem Zgodbe iz Narnije.
Popoldne sem se lepo uredila. Lase sem si počesala in si isposodila Emiliyna oblačila. Na srečo tega ni mogla videt.







Oblekla sem vse to, ampak torbice nisem vzela, ker jih ne maram.
04. avgust 2014
Dan je bil čudovit. Takoj po zajtrku, sem se šla obleč v zimska oblačila, ki sem jih imela pripravljena v omari, če bi slučajno začelo snežiti.

Olivia in Emilya sta zmrzovali zunaj in rotili mamo, da ju odpelje v veleblagovnico. Sovražita sneg in naredili bi vse, da bi se ga znebili. Z njima nisem imela kaj početi, pa še neki Daniell ju je povabil v kino in sta čisto znoreli. Zunaj sem naredila snežaka in snega je bilo že toliko, da bi lahko plavala v njem. Oči je odmetaval sneg s parkirišča in mami je pekla njeno zimsko pogačo, ki jo naj bi pojedli po kosilu.
Klicala sta me Greg in moja BFF Layla.
Vprašala sta me, če bi šla popoldne z njima v park. Itak, da sem rekla ja. Mami mi je dovolila in iz vsega veselja sem naredila še enega snežaka.
Mami je končno pustila dvojčici, da sta šli v mesto. Oči mi je skuhal vročo čokolado, ki sem jo pila na verandi in brala sem Zgodbe iz Narnije.
Popoldne sem se lepo uredila. Lase sem si počesala in si isposodila Emiliyna oblačila. Na srečo tega ni mogla videt.
V parku sem videla Grega in Laylo.
Bila sta videt zlo kul. Layla je imela oblečeno: http://www.pictfashion.info/wp-content/uploads/2014/07/winter-clothes-tumblr-bkwal3ct.jpg
Greg pa je bil lušten. Imel je razmršene lase in črno kapico. Cuteee!!!!






»Hey!« sta me pozdravila in sprehajali smo se naokoli. Greg se je pogovarjal večinoma z mano, kar me je razveselilo. Layla je razmišljala o Marcu. To je njen fant. Hotela ga je videti, pa se je odločila, da nekaj časa preživimo mi trije skupaj.
Prispeli smo do London Bridga.
Takrat nam je nasproti prihajal Ross s svojo klapo. Mislila sem zbežati, a me je Greg močno stisnil za roko in se postavil pred mano. Srce mi je divje bilo.
04. avgust 2014
Next nujno plis čim prej bicouse is perfect
04. avgust 2014
u177126
u177126
omg ful cool pišš, veš ti tu?!?
neeexxtt
05. avgust 2014
ress hvala za nexte!!!

-----------------------------------------------------------------------------------------

"Glej no glej, koga pa imamo tu!" se je zarežal Ross in se dvignil nad Gregom. »Gremo stran!« je rekel Greg in me privil k sebi in se poskušal preriniti mimo ostalih. Layla je osuplo strmela v Rossa in se ni premaknila. »Layla pridi, no!« je resno ukazal Greg. Ross se je spet zasmejal in nekaj prišepnil fantu z rdečkastimi lasmi. Rdečelasec me je povlekel za roko, dokler me ni izpulil Gregu iz prijema. Odvlekel me je k Rossu in ta me je pošteno klofnil po licu. »Daj mi 2 dolarja, če ne…!« ustavil se je sredi stavka, ko ga je Greg odrinil. Odskočila sem stran in v trenutku smo Greg, Layla in jaz že bežali pred Rossom. Pognali so se za nami. Sneg je močno naletaval in drselo je.
Nismo se ozirali nazaj. Dohitevali so nas, to sem slišala. Pospešila sem tek in si priborila malce prednosti. Zavili smo v neko ulico, tekli mimo pekarne in se ujeli v past. Cesta se je končala z zidom, s katerega se je vil bršljan. Bili smo pretežki, da bi plezali po njem.
Ross nas je že dohitel. Približal se nam je. Zgrabil me je za ramena in me tako čvrsto držal, da se nisem mogla premakniti. Rdečelasec je zadržal Grega, Laylo pa je prijel nek debelušen tip. »A sta vidva par slučajno?« me je vprašal Ross in pokazal na Grega. »Ne,« sem ostro odvrnila in zagledala Gregov zaskrbljen obraz. »Vidim, da nisi sposobna prinesti 2 dolarjev.«
»Nič ti nisem dolžna!« sem siknila in primazal mi je šeeno okrog ušes. Nisem ga hotela brcniti ali udariti, ker bi me še bolj napadel. »Nauči se biti tiho!« se je zadrl name.
»Če mi do ponedeljka ne prineseš denarja, te bom fental!« mi je zagrozil, fant rdečelasec pa je rekel še nekaj hujšega. »Ne! Če ne prinese d'narja, bomo na oglasni deski v šoli objavili, da sta se Greg in Caroline,…« »Odlična ideja!« se je zmagovalno zakahljal Ross in me spustil. »Razumela si, upam.«
Nisem mignila. Stala sem tam in imelo me je, da ga pošteno zbrcam. Odšli so. Layla je planila k meni in me objela. »Kaj boš sedaj?« Greg je stopal proti nama in gledal v tla. »Oprosti, ni bila moja ideja,…«
»Vem, da ni bila. Povej staršema no, prosimmm Caroline, za dobro naju!«
»Strah me je, da me bosta nadrla!«
»Zavlačuj,« je rekla Layla.
»Saj že zavlačujem!« Nato se mi je porodila ideja. Layla je imela prav. Lahko se zlažem.
Rossu bom povedala, da nisem dobila žepnine in nimam niti ficka v žepu. Rekla bom, da moram počakati, na žepnino, to bo dan pred božičem in imela bom cele počitnice čas. To sem povedala še Gregu, a je trdil, da mi lahko Ross lahko uniči tudi božične počitnice. Mhmmm… mogoče res, ampak ne vem kako mu to lahko uspe, ker sploh ne ve kje živim.
»Gremo, ker bom zmrznila!« je potočila Layla in šli smo v Chocolate bar. Naročili smo vročo čokolado. Layla je morala prej domov, ker se ji je mudilo s sestro po božičnih nakupih.
Midva z Gregom sva ostala sama. Bilo mi je tako nerodno, še posebej po tem, kar je rekel Ross in tisti rdečelasec. »Mislim, da bi moral povedati,« je še vedno vztrajal.
»Rekla sem, da se bojim. Bom že nekaj ukrenila.«
»Kaj pa?«
»Ne vem šeee…Greg…«
»Ja?«
»Si res v petek popoldne gledal v moje okno?« Zardel je in pogledal stran.
»Caroline…, če ti nekaj po resnici povem,…« to me je dvignilo pokonci!
»Ja?« V meni je vrelo!
»Res sem gledal vanj.« Uau, kako duhovito!
»Aha.« Nisem bila preveč navdušena nad tem kar je rekel. »Zakaj pa?« me je zanimalo. »Sestri sta te videli, no ja in rekli, da si dolgo strmel vanj.«
»Hm.« Kako sovražim, ker zavlačuje!!! »Zanimalo me je, če boš pogledala skozenj.«
Razočaranje je raztrgalo moje srce na ogromne kose. Domov sem se odpravila s sklonjeno glavo. Olivia in Emiliya sta se vrnili iz shoppinga čisto dobre volje. Dan pred božičem, gresta ob štirih popoldne v kino z Daniellom. Zavidam jima, da imata nekoga, ki se zanima zanju, razen tega, da si ga morata deliti.
V sobi sem skozi okno opazovala snežinke, ki so se lepile na okno. Brala sem Zgodbe iz Narnije. Naenkrat sem se spomnila Aslanovega govorjenja, Gregovega stiska, kako me je branil in odmislila Rossa. Vendar Rossove grožnje so mi ves čas rinile v glavo.
Večerje se skorajda nisem dotaknila.
Naslednji dan je bila nedelja in mami je šla nakupovat darilca v trgovino. Oči je bil z mamo, Olivia in Emiliya sta bili pri Daniellu. Sama sem doma počela kar se mi je zahotelo. V kuhinji sem si naredila bananino mešanico z dodatki čokolade in jagode, bila je dobra.
V ponedeljek sem šla v šolo v uniformi. Na srečo je v moji najljubši barvi-temno modri. Olivia in Emiliya sta se prepirali katero krilo bi oblekli in zamujali smo.
Med poukom smo bili vsi praznično razpoloženi. Laylo sem videla v garderobi in pri kosilu. Greg je bil med odmori v moji bližini. Stavim, da le zaradi Rossa, ki ga sicer nisem videla. Minil Je ponedeljek.
V torek pa se je zgodilo nekaj megastičnega!!! Mami nam je povedala neverjetno novico! 3X ugibajte kaj! Božični večer in božič bomo praznovali z Gregom in njegovo družino! Ko bosta Olivi in Emy šli z Daniellom v kino, pridejo oni! Tako sem vesela in z Gregom bova lahko skupaj malo več časa!
Takoj v sredo zjutraj me je poklical Greg in mi povedal, da pridejo. Slišati je bil vesel.
V šoli sem videla Rossa in mu povedala , da nimam žepnine in naj počaka (štos! Pa še verjel je!). »Čas imaš do konca počitnic! TAKRAT MISLIM SMRTNO RESNO!«
Naslednje dni sem veliko pomagala doma. Oči je z Olivio postavil smerečico in vse smo praznično okrasili. Z mamo sva pekli piškote, Emiliya pa je zunaj namesto očka odmetavala sneg!(hehe! Očku se ne da več!)
V četrtek zvečer sem skočila v trgovino z darili. Za Grega sem kupila črno zimsko kapo z napisom I LOVE YOU in bila je kulska!
06. avgust 2014
u177126
u177126
next
06. avgust 2014
V petek je učitelj Shaw nosil božično čepico in vsi so se mu smejali. Po pouku sva se z Laylo kepali pred našo hišo in zaželela mi je vso srečo z Gregom, ko je šla. Mama je spekla božično torto(to imamo vsi radi), oči je spal, tisti dve sta se pripravljali za v kino in ves čas vriskali zaradi Daniella. »To bo najboljši dan v najinem življenju!!!« sta kričali in vzklikali ali karkoli že.
Mogoče bo tudi zame to najsrečnejši dan v življenju. Mogoče. Zavila sem Gregovo darilo in mu priložila še kulski obesek, da si ga bo lahko dal okoli vratu in videt bo še bolj super!
Prebrala sem še zadnje strani knjige. Bile so pretresljive. Aslan je uničil Narnijo. Saj kar ne morem verjet! Potem sploh ne obstaja in sem si Aslana le domišljala! V glavi sem si še enkrat ponovila celo zgodbo, da slučajno nisem spregledala česa pomembnega.
Zviti opičnjak je našel levjo kožo ter jo nadene neumnemu oslu Trapku in ga predstavlja kot Aslana. Gozdne živali izpolnjujeo čudne ukaze opičnjaka, ki pravi, da je Aslanov sporočevalec, a ta ukazuje sekati gozd in moriti živali. Kalormenci, ki z opičnjakom pripravljajo načrte, da bi vse Narnijce poslali v suženjstvo v Kalormen, ujamejo zadnjega narnijskega kralja Tirijana. Ta v mislih na pomoč pokliče otroke iz legend, deklica Jelka in deček Evstahij prideta. Poskušajo se boriti proti Kalormencem, a jim ne uspe, saj jih je preveč. Naposled jih nekdo potisne v čuden hlev, v katerega nihče ne vstopi, a ti ugotovijo, da je tu travnik. Tam srečajo starega profesorja Digorya, odraslo Poly, otroke iz prerokbe: Lucy, Petra in Edmunda. Kraljice Suzane ni, saj je Narnijo preveč zanemarila.
Z zvijačami poskusijo premagati Kalormence, a takrat se pojavi pravi Aslan in vsa živa bitja pošlje skozi ogromna vrata ter UNIČI Narnijo. Tam so se znašli v svetu, ki je podoben Narniji, a ni enak, je pravzaprav bolj resničen. Tam jim Aslan pove, da so v resnici mrtvi in da so umrli v železniški nesreči. Tam nato živijo vekomaj. Aslan jim je v zameno za varovanje Narnije, podaril večno življenje.
Knjigo sem postavila na zadnje mesto na polici. Stala je tam. Zgodb je konec. Zdelo se mi je, kot da bi nekakšen dih prihajal iz nje. Skoraj bi se mi po licih usule solze, če me mama ne bi prej poklicala. Pomivala sem posodo v kuhinji. »Mama,« sem začela. »Ja?« »Prebrala sem knjigo.« »Ti je bila všeč?« je z zanimanjem vprašala in položila piščanca v pečico. »Nisem čisto prepričana…zgodbe so se končale.« »Oh ljubica! Ravno zadnji del je najboljši!«
»Ampak to je konec!« sem vztrajala. Mama ni odnehala. »Veš, mogoče je res težko, ko se na knjigo navežeš, jaz sem jih prebrala naenkrat v enem mesecu in do njih nisem čutila nič kaj čustvenega tako kot ti.« To je dobro povedala. Zgodbe so rasle z mano. Lahko bi… »Spekla sem se!« je zatarnala in dala prst pod vodo. »Načrt imam,« je dodala čisto mimogrede. »Kakšen?«
»O tem sva že govorili z Gregovo mamo.« Vprašujoče sem jo pogledala in privzdignila obrvi. »Šli bomo na sprehod, takoj, ko pridejo. Emil in Olivi bosta dolgo v kinu, film je dolg in nekaj moramo početi. London je pozimi lep in lepo je, če se gremo malo sprehodit. Potem bomo vsi spili lonček vroče čokolade in večerja se lahko začne. Po večerji pa si bo Gregov oče nekaj izmislil. Bili bomo na verandi, pod odejami, in…« »Pripovedovali si bomo zgodbe,« sem se domislila, preden bi mama še govorila naprej. »Ja, dobra ideja Carry!« me je pohvalila. »Vidva z Gregom začneta,« nagajivo me je pogledala. »Mlajši imate prednost!« tokrat se je zasmejala. »Mama! On nima niti kančka domišljije! Ne verjame v samoroge!« Bilo je res. Greg je bil pač tak.
06. avgust 2014
Kaj naj oblečem? V omari nisem imela nič pametnega. Same cunje ležijo na moji postelji. Že pol ure samo sedim in gledam vanje. »Carry?!« se zadere mama (sovražim, ko me tako pokliče, ker je podobno Curry). »Ja???!!!« se zaderem nazaj. »Si že?!« »Ne!« Kmalu skozi vrata sobe pokuka mamina glava. »Saj še začela nisi!« Res nisem, ja.
Mama je bila oblečena v rdečo obleko, ki ji je segala do kolen. Obute je imela črne najlonke in imela je pripete zlate uhane. Šminkala se je z rdečo šminko. Lasje je imela razpuščene na desno stran. Vstopila je noter k meni in me prijela za ramena. »Ne veš kaj bi oblekla, ne?« me je vprašala in pokimala sem. »Greg ti je všeč a, ne?« Kako je vedela? Pogledala sem jo s čudnim izrazom na obrazu. Olivia in Emiliya, ti koklji smotani! Pokimala sem. »Ne skrbi, v roku pol ure boš popolna!« »Ne pretiravaj! Nočem mejkapa, prav?«
»Uredu, uredu!« Vzela je en pulover, pa drugo majico in jo podržala v rokah. Razmišljala je in me gledala. »Tako!« v roke mi je potisnila temno rdeč pulover, narejen iz volne. Skladal se je z mojimi lasmi. Dala mi je oprijete (skoraj oprijete)temno zelene hlače. Obula sem svoje rjave bulerje in bila sem kul, vsaj upam. Lase sem si spela v visok čop in BILA SEM NARED. Oči se je za fanta še kar OK-ej zrihtal.
Pozvonilo je! Greg je bil tam! Planila sem po stopnicah dol, da bi prva odprla vrata, a me je oči prehitel. Povabil jih je noter in zaprla sem se v sobo. »Carry!« me pokliče mama(kako me lahko pokliče na tak način, ko pa je zraven Greg?). »Ja?!«
»Tukaj so! Pridi dol!« Če je že treba. Nisem hotela dol. Pograbila sem knjigo Zadnja bitka in jo stisnila k sebi. Ne vem zakaj. Mogoče se mi je zdelo, da me bo knjiga obvarovala pred rdečico, ki se mi bo razlila po obrazu takoj, ko bom stopila čez vrata.
Vsi so me gledali, med hojo po stopnicah. »Dan!« sem pozdravila in stisnila knjigo še bolj k sebi. Greg me je gledal, ojej! Njegova mama se je oblekla na podoben način kot moja. Obleka do kolen, petke, šminka, mejkap, srebrni uhani,… njeni blond lasje so bili spuščeni v kito. Obleka je bila bež barve in petke tudi. Ujemali sta se, moram reč. Greg je bil tako kjut! Nosil je temno zeleno bundo, črno kapico, črne hlače, tudi bulerje je nosil. »Hoj!« je pozdravil. Starši so začeli neustavljivo klepetati in na koncu sva mogla kar midva z Gregom rečt, naj gremo na sprehod.
Stekla sem po stopnicah v sobo in vzela rjavo torbico, vanjo sem dala knjigo. Poveznila sem si temno-zeleno kapo in šli smo. Sneg je ni tako naletaval kot poprej. Mama in Gregova mama Leigh-Anne sta hodili skupaj, oči in Gregov oče Harry sta hodila skupaj in midva z Gregom sva hodila zadnja-skupaj. Kar za roko me je držal! O bog! Sem pomislila. Kaj dela božični duh?! Kar za roko me je držal! Nekaj časa je govoril o preteklih dogodkih na šoli nato je bil tiho in gledal v tla. Knjiga je počivala v moji torbi. Hotela sem…hotela sem ga…poljubiti. Zmešalo se mi je! »Veš, Carry,« poklical me je s tem nadležnim imenom!? »vesel sem, da praznujemo skupaj…« 'Jaz tudi' sem pomislila. Hotela sem ga poljubit in to takoj. »Jaz tudi.« Glas se mi je zatresel. »In…« začel je, pa ni mogel končat stavka. »…hočem, da…«
»Ja?«
»nam bo lepo.« Huh.
»A,« je bilo edino kar sem uspela reč. Vlit mu moram poguma. Knjiga mi je to rekla. Vedela sem, da mi je to rekla. Vlit mu moram poguma. Kako?
Med hojo sem ga objela okrog ramen in ga stisnila k sebi. »Vesela sem, da si tu,« sem povedala po resnici. Presenečeno in olajšano me je pogledal. »Hah, ja, no, hvala ti za tole!« Uau! Hvaležen mi je bil za objem in objela sem ga šeenkrat, tokrat je še on objel mene. Njegova dlan je bila tako topla, da bi se lahko stopila v njegovem objemu.
»Saj bomo pili vročo čokolado, a ne?« me je vprašal. »Ja, itak!« sem odgovorila. »Še pred večerjo jo bomo spili!« se je oglasila mama. »Po večerji pa bova morala na terasi povedat zgodbo.«
Ogorčeno me je pogledal. »Zgodbo?!«
»Zakaj pa ne? Ideja je bila moja!« Dregnil me je z ramo in me pri tem skoraj podrl. Z licem me je oplazil po obrazu in zmrazilo me je. Mu je bila Ronnie sploh še všeč? To sem ga hotela vprašat, pa raje nisem. Ustavili smo se. Big Ben je bil v soju lučk in temne noči čudovit!
07. avgust 2014
u177126
u177126
kaku lahku ti sploh tko prfekt pišš
mene ful ful zanima kaj bo tku da čimprej
nexttttttttttt
07. avgust 2014
V dnevni sobi sva držala vsak svojo skodelico vroče čokolade. Oči in Harry sta kartala in se pri tem smejala, mami sta pripravljali mizo.

»Hecni so, a ne?« vpraša Greg in se zareži. »Bi rekla.« Rečem in se mu nasmehnem. »Še krompir spečeva in začnemo jesti!« zakliče mama iz kuhinje. Držala sem knjigo. Čutila sem, da se ob njej počutim varno.
Z Gregom greva ven. Hladni večer naju je zajel v svoj objem. Čeprav je bil med nama 1 meter, se je zdelo, da sedim v njegovem naročju. 'Aslan, če obstajaš, mi povej, kaj naj storim.' V mislih prosim knjigo.

Stopala sva po snegu in risala po njem. Zabavno je početi otročje stvari. »Carry?«
»Ja?«
»Emm, všeč si mi.« Skoraj bi se zadušila. Pogledam knjigo. Mi je pomagala? Pogledam njega. Je to on rekel? Ne morem verjet, nato rečem:
»Ronnie je lepša od mene.« Nad tem nisem bila ravno zadovoljna.
Spet se je oglasil glas. Sedaj še bolj resničen in močan. »NE BEŽI PRED TEM KAR SI!« Bil je glas, tisti, Aslanov! Greg je stal kot kip in me prestrašeno opazoval. »Si slišala?« Slišal je ta glas? Potem Aslan, obstaja? Stopil je k meni, me prijel za roko.
»Pojdiva noter!« »Ne!« ga ustavim. Spet zaslišiva glas. Nekdo se nama približuje. Nekdo je poleg naju… Aslan?

Levje šape so ogromne, če tega niste vedeli. Ampak te so bile večje. V živalskem vrtu imajo levi manjše šape od teh, ki sem jih videla. Levova griva se je svetila kot zlato in bil je ogromen. Odmislila sem grde stvari, v mojem srcu se je pojavila čudna energija, ki me je vlekla proti levu. Greg je še vedno preplašen stal tam. Moja roka ga je prijela in skupaj sva se približala mogočnemu levu-Aslanu.
07. avgust 2014
u177126
u177126
omg ti me ubijaš, k tko končaš
neeextt(sploh rabm tu rečt)
07. avgust 2014
Nočm te ubit, nism morilka
07. avgust 2014
u177126
u177126
haha pol pa piš
07. avgust 2014
»Ne beži pred tem kar si, draga moja! Kolikokrat ti moram še ponoviti?« je rekel s toplim glasom, da se je sneg na mestu kjer je stal, stalil. Greg me je začudeno pogledal. 'Kaj? Si že govorila z njim?' si je mogoče mislil.
»A-Ampak se poznata?« strahoma vpraša Greg. Nisem verjela, da je fante strah. »Vprašanje je, če se poznava, kajti jaz njo in vse dobro poznam in verjamem, da je tudi ona slišala zame.« Občudovala sem njegove besede, vse pove prav.
»K-Ka-ako pa t-to?« vpraša Greg. »Greg,« ga nagovori in Greg skoraj zmrzne. »Vsakemu povem njegovo zgodbo. Tebi bom povedal tvojo in njej bom povedal njeno.« Ta stavek sem poznala. Iz knjige Konj in njegov fantič. Vse se ujema. Greg je le dojel, da lev ni nevaren. Hotel se ga je dotakniti, pa ga je lev prehitel. S smrčkom ga je prekucnil v sneg, da se je zasmejal.
»Tukaj nisem zato, da bi poklepetali,« reče resno in se sprehodi okoli naju. »Čaka vaju pomembna naloga… preden pa izvesta kaj ta naloga je, moramo stran od tukaj.«
Pokimala sva. Aslanu sem zaupala, obstajal je, zakaj mu ne bi verjela? »Ampak Aslan!« ga ustavim še preden kaj stori. Pogleda me in mi prisluhne. »Kmalu bomo imeli večerjo in…saj ne bo dolgo?«
»Hm…mislim, da dobro veš kako to gre. Nazaj bosta prišla v trenutku, ko sta odšla. Saj to že veš. Knjige s tabo rastejo, zgodbe iz Narnije so se končale in čas je prišel, da se ponovno začnejo. Tako kot je z ostalimi zgodbami. Vsak konec ima svoj nov začetek in tega bosta začela prav vidva.«





07. avgust 2014
u177126
u177126
glih napetu je ratal in bi kr naprej brala
perfect as always
neeexttt
07. avgust 2014
ja tle morm mal pavze nardit
07. avgust 2014
In sledil je trenutek na katerega je čakala naša Rachel! <3<3<3
»Odpri knjigo, Caroline,« me prosi Aslan in odprem jo nekje na sredini. »Odpri jo na koncu, zgodba se je končala tam.« Odprem jo na koncu. Aslanova topla sapa je še toplejša kakor jo opisujejo v knjigi. S sapo so se strani knjige zlato zableščale in okoli nas se je pojavila svetloba, ki je planila iz knjige. Potovali smo vanjo. Spuščali smo se globlje in globlje. Svet okrog nas je postajal čedalje svetlejši in dvignili smo se v zrak, pristali na tleh. Tema.
Knjiga je bila še vedno v mojih rokah. Ta je bila edini svetel predmet v hladnem, temnem prostoru. Naenkrat sem zaspala, Greg tudi. Noč nam je govorila uspavanko, ali pa je to bil Aslan.

Dvignite se iz knjige!
Na novo se rodite,
novemu začetku služite,
takoj oživite,
prijatelji dragi,
vse z razlogom se stori,
prosim pridite vsi!

Lepo je pel. Spala sem, pa sem vseeno spremljala vse kar se je godilo okrog mene. Greg je spal, knjiga je svetila, Aslan je pel.
Zbudila sem se v temi. Knjige ni bilo. Zagledala pa sem luč, ki je svetila v daljavi. Aslan je ležal poleg Grega. Kaj je tista luč tam? Sem se spraševala. Stopila sem bližje. Knjiga!? Ne, bilo je sonce, manjše in v bistvu je sonce bila knjiga! Svetilo je močno in dvigalo se je v nebo. Knjiga je kot sonce potovala po nebu. Novo sonce je ustvarilo nebo, zemljo, reke, morja, oceane, živali so planile iz nje in zdirjale po planotah. Tam kjer je posijalo sonce, se je vse začelo spreminjati.
Nisem mogla verjet! Ampak kaj se je sploh dogajalo? Stekla sem h Gregu in ga zbudila. »Greg!Greg!Greg! Zbudi se!« Predramila sem ga iz spanca in osuplo je strmel v nebo in vse okrog sebe. »Kaj je pa to?!« se začudi.
»Tudi jaz ne vem, vprašajva Aslana!« Strah me je bilo prebuditi leva, pa vendarle sem ga. »Aslan, prosim, vstani! Vse se spreminja!«
Lev se je vstal še preden sem vse povedala do konca, kot, da bi bil že buden. »To, » je dejal. »je nova Narnija,« njegov glas je zadonel po celi deželi. Narnija!?
»Toda, ali je nisi uničil, dragi Aslan?« ga vprašam in ponosna sem na to, da govorim z njim. »Narnijo sem uničil, draga Evina hči. Uničil sem jo z razlogom, da bi z nje odgnal vse slabo. Dobre kralje Narnije sem za večno nagradil in jih poslal živet v drugi svet, ki je veliko resničnejši od Narnije.«
»Torej vsi otroci iz zgodb obstajajo?!« vzkliknem. »Prav res.«
»Ampak zakaj si se odločil, da ustvarimo novo Narnijo?« me zanima. »Več ti ne morem povedati. Lahko ti povem le to, da mi je Narnija od nekdaj pomenila vse. Ta Narnija bo drugačna, ker je prva Narnija bila ena in edina in neponovljiva, tako kot ti.« To me je ganilo in skoraj bi se zjokala pa se nisem, ker je takrat prišel Greg. »Bodo v to Narnijo prišli še drugi otroci iz legend, Aslan?«
»O vsem moram razmisliti. Nisem vseved, pa čeprav misliš, da sem. Vsi potrebujemo premislek.«
»Kaj pa naloga, Aslan?« Greg se že počasi privaja na domišljijsko življenje. Sonce-knjiga se je skrila za bel, puhast oblak. Zapihal je hladen veter, vse je stresel mraz in Aslan je pogledal v nebo. »Knjiga je predala vso svojo vsebino novi Narniji.«
Zagledali smo kentavre, samoroge, grifone, in vsa bitja so bila takšna, kot tista v prejšnji Narniji. »Pokrajina bo drugačna, knjiga ve, kaj storiti.«
Njena svetloba je začela bledeti, oblak si je prisvojil njeno mesto, sonce je ostalo, knjiga je padla na tla. Na njenem mestu je zraslo drevo. Bilo je polno knjig Zadnja bitka. »Hoh!« sem dahnila! »To bo vse spominjalo na to, kako se lahko konec zgodbe nadaljuje v novo zgodbo,« reče Aslan in zarjove, da se iz oblaka usujejo bele, mrzle, puhaste snežinke.





07. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg