Forum
Heej

Kako ste kaj? Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem zaključila mojo zgodbico My Celebrity Crush, pripravljam tudi drug del, ampak imam neke težave z računalnikom. Odločila sem se, da začnem objavljat zgodbico, ki je meni osebno pri srcu, ker je povezana z glasbo. Je fanfic o igralcu, ki ni tako zelo znan, ampak meni je zelo všeč.
Upam, da vam bo zgodbica všeč. Posvečena je pa Iris in Nives, ker brez njiju ta zgodbica ne bi nastala.







1.

~Nicholas Galitzine~






Strmel sem skozi okno in opazoval ljudi, ki so hodili mimo stavbe. Nekateri so bili nasmejani, nekateri so se kislo držali, ker je bil ponedeljek in spet čas za službo. Najbolj srečni so bili otroci, ki niso imeli nobenih skrbi in so se samo družili med seboj. Vedno sem občudoval njihovo neverjetno energijo in voljo do življenja. Sam nisem bil tak otrok. Vedno sem bil bolj zaprt vase in nisem hotel zaupati ljudem. Najbrž zaradi otroštva, ki je bilo vse prej kot rožnato. Vedno sem bil zaprt noter in sem se posvečal moji edini ljubezni, violini.
''Nicholas prosim, da sodelujete.'' Je moje razmišljanje prekinila profesorica.
Zavzdihnil sem in se naslonil nazaj. Poskušal sem poslušati kaj je govorila ampak mi to ni šlo ravno dobro od rok. Vedno sem bil bolj zamišljen in v svojem svetu. Predstavil se vam bom. Sem Nicholas Galitzine, večina ljudi mi govori kar Nick. Kot sem že omenil sem glasbenik. Igram violino že odkar sem bil majhen. Tudi moja mama jo je igrala, zato sem bil navdušen nad njo tudi jaz. Živim sam v stanovanju v stanovanjski hiši, ki je že stara in počasi razpada. Lahko bi skoraj rekel, da sem brezdomec. Večkrat ne morem plačati najemnine. Ampak namesto, da bi si našel službo, raje hodim na glasbeno akademijo in se učim to kar me veseli, violina. Imam violino od moje mame, ki je že stara ampak mi veliko pomeni. Pogrešam jo. Umrla je ko sem bil star 18 let. Imela je raka. Nekaj let se je borila z njim in na žalost je bitko izgubila ona. Za očeta nočem niti slišati. Nikoli mu ni bilo mar za mamino zdravje, vedno ga je bolj zanimala njegova kariera, ker je uspešen in bogat politik. Ko je mama umrla, sem eno leto še živel z njim ampak nisem več zdržal, zato sem šel na svoje. Običajno vsak večer grem igrat na ulico, da si zaslužim nekaj denarja. Večkrat sem lačen, ampak lažje zdržim brez hrane, kot pa brez violine. Pred enim letom sem imel punco Nancy, dokler ni ugotovila, da sem revež in me je zapustila. Hodi na isto šolo kot jaz, študira petje. Njen glas je neverjeten, ampak njena pamet je daleč od tega. Imam samo enega prijatelja. Ime mu je Logan in je eno leto mlajši kot jaz. Igra klavir. On je edini, ki me razume. Vsi ostali me ne marajo, ker sem pač edini na šoli ki igram na ulici, ker nimam denarja kot oni, ki jim starši plačajo vse. Ampak jaz se tega ne sramujem.
Zazvonilo je in vstal sem ter pobral svoje stvari ter si oblekel črno usnjeno jakno, ki sem jo vedno nosil.
''Nicholas, zakaj ne sodelujete pri teorijah?'' me je vprašala profesorica, ko sva ostala sama v razredu.
''Samo gledal sem skozi okno.'' Sem rekel.
''Poglejte Nicholas, ta šola ni namenjena samo temu, da igrate svojo violino. Tudi teorija glasbe je zelo pomembna.'' Mi je rekla. ''Če tega ne morete, potem prosim, da greste do psihologa ali pa mogoče ta šola ni za vas.'' Je še dodala.
Samo pogledal sem ji in šel ven. Na hodniku sem zagledal Logana, ki mi je že od daleč pomahal. Kislo sem se nasmehnil in šel do njega.
''Naj uganem. Spet ti je težila, da ne sodeluješ.'' Mi je rekel, ker je že vedel kaj je narobe.
''Tako je.'' Sem odvrnil.
Šel sem proti izhodu, on pa za menoj.
''Kaj delaš danes zvečer?'' me je vprašal.
''Igram.'' Sem rekel.
''Že spet? Kaj če bi danes šla ven se zabavat s kakšnimi puncami?'' je vprašal in me prijateljsko dregnil v ramo.
''Nisem razpoložen, to že veš. Sicer pa brezdomca nobena ne bi marala.'' Sem rekel in prijel se je za glavo.
''Nisi brezdomec, imaš streho nad glavo.'' Je rekel.
''To je res, ampak saj že veš, da odkar je Nancy videla moje stanovanje sem dobil vzdevek brezdomec.'' Sem rekel in se rahlo zasmejal.
''Kaj pa ona ve. Kot da je ona boljša od tebe.'' Je rekel. Zamahnil sem z roko.
''Res mi je vseeno. Vsak ima svoj vzdevek, jaz sem pač brezdomec.'' Sem rekel sarkastično in Logan se je nasmehnil.
''Če si premisliš še vedno lahko prideš.'' Je rekel in pokimal sem čeprav nisem imel namena iti. Vedno me je vabil ven in mogoče se dvakrat na leto zgodi, da res grem, ker je dober prijatelj in mu ni vseeno za mene, kar zelo cenim. Težko zaupam ljudem. Poslovil sem se od Logana in se odpravil proti ulici, ki je vodila do mojega doma. Na križišču sem zagledal ogromno tablo in gor sliko od mojega očeta. Zraven je bil velik napis: PAUL GALITZINE NAJ BO NOVI PREDSEDNIK. Jezno sem pobral nek kamen s tal in ga vrgel v tablo. Ni mogel plačati mami zdravljenja, zdaj pa kandidira za predsednika. Sram me je bilo, da sem nosil njegov priimek. Ko sem prispel domov, sem pri vratih zagledal lastnika stanovanjske hiše. Bil je starejši moški z imenom Jeremy in ni bil ravno vedno prijazen. Bil sem mu spet dolžan najemnino za prejšnji mesec.
''Ja vem, spet moram plačat. Danes bom šel spet služit denar in jutri ga dobiš.'' Sem mu rekel, preden bi lahko spet začel vpit.
''Le glej, da boš res. Nimam več živcev za te tvoje igrice.'' Je rekel z nesramnim tonom.
Brez besed sem odklenil vrata in šel noter ter jih zaklenil. Violino in torbo z zvezki sem odložil na posteljo in se odpravil do hladilnika, da bi videl če imam kaj hrane. Noter sem imel samo nek jogurt. Pojedel sem ga in se nato vrgel na posteljo. Čeprav je bilo stanovanje staro in majhno, sem ga imel zelo rad. Noter sem imel mir za pisanje pesmi, ki sem jih potem igral na ulici. V roke sem vzel violino in začel sem s pisanjem nove pesmi, ki je bila bolj umirjena. Pričarala mi je spomine na mojo mamo. Nato sem se odpravil v kopalnico pod tuš. Spet sem se oblekel v oblačila, ki sem jih imel že prej na sebi. Vzel sem violino in se odpravil ven. Ker je bila jesen je bil mraz. Nadel sem si rokavice, da sem si jih med hojo malo zagrel, da sem potem lahko igral. Prišel sem do tiste točke, kjer sem običajno igral. Vzel sem violino v roke in začel. Najprej sem igral bolj hitro pesem, ki je bila prva, ki sem jo napisal in sem vanjo vložil veliko truda. Mimo je šla neka skupina deklet. Ustavile so se in me gledale ter se smejale. Ena izmed njih mi je vrgla nekaj denarja.
26. januar 2017
hvala za posvečeno zgodbico
in pa seveda nextaj, čimprej :'D
26. januar 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
05. februar 2017
Next
08. februar 2017
Tukaj je nov Next

2.

~Melody Gray~
''Ne morem verjeti, da moja mala Melody danes odhaja.'' Je rekla mama, ko je prišla v mojo sobo, kjer sem pakirala svoje stvari. Zasmejala sem se in za trenutek vse odložila z rok ter jo pogledala.
''Saj ne grem na konec sveta mami in nisem več majhna punčka.'' Sem rekla.
''Hvala bogu, da je tam tudi Chloe in boš pri njej.'' Je rekla z olajšanjem.
''Ja, res prijazno od nje, da bom lahko pri njej.'' Sem rekla. Sedla sem na posteljo. Z mislimi sem že bila v New Yorku. Komaj sem verjela, da so me sprejeli na eno izmed svetovno priznanih glasbenih akademij. Da so med vsemi drugimi izbrali ravno mene in imela bom štipendijo. No, naj se vam predstavim. Moje ime je Melody Gray. Ime sem dobila zaradi glasbe, ker smo vsi pri nas povezani z glasbo. Najbolj pa moj oče, ki je pianist in sem posledično tudi jaz pianistka, ker sem ga kot majhna deklica opazovala ko je igral in sem si želela tudi jaz. Ko sem prvič sedla pred klavir sem vedela, da bo moje življenje posvečeno glasbi. Zato sem se po končani srednji šoli vpisala na glasbeno akademijo v New York. Najprej me niso sprejeli, zato sem čakala eno leto in bilo je vredno. Še bolj sem se potrudila in sprejeli so me. Tudi moja sestrična Chloe hodi tja in ima stanovanje tam čisto blizu, zato je bila prijazna in mi je z veseljem rekla, da lahko v času šolanja živim pri njej. Chloe je super oseba, tako da sem zelo vesela, da bom živela pri njej. Stara sem 20 let in živim s staršema. Sem edinka. Z mamo in očetom se super razumem. Včasih sta malo stroga, ampak tako je prav. Tako vem, da jima ni vseeno za mene.
Do konca sem zložila stvari v kovček in ga nesla v spodnje nadstropje, kjer sta bila mama in oče.
''Si pripravljena?'' me je vprašal oče.
''Ja, sem.'' Sem rekla čisto navdušena. Pogledala sem na uro. ''Pohiteti moram, da ne zamudim na vlak.'' Sem še dodala.
''No potem pa gremo.'' Je rekla mama.
Oče je prijel moj kovček in ga nesel v avto. Odpeljala sta me na železniško postajo in tam sem imela vlak do New Yorka.
''Sporoči nama ko prispeš.'' Je rekla mama in me še objela. Oče pa prav tako.
''Bom.'' Sem rekla. Šla sem na vlak in jima še pomahala. Vlak se je začel premikati in takrat sem vedela, da gre zares. Res grem v New York. O tem dnevu sem sanjala že celo življenje. Opazovala sem ljudi na vlaku. Nihče ni bil tako dobro razpoložen kot jaz. Nekateri so bili slabe volje in so imeli ubijalske poglede. Starejši ljudje so zdolgočaseno brali časopise. Otroci so gledali skozi okno. Mladi pa so večinoma gledali v telefone. Najbrž so lovili pokemone. Čez nekaj časa sem prispela v New York. Bila sem presrečna. Zgrabila sem torbo in kovček ter se odpravila dol. V množici ljudi sem zagledala Chloe. Ni je bilo težko zgrešiti, ker je bila blondinka z bolj bledo kožo in na sebi je imela kar ogromno ličil. Obute je imela visoke pete. Bila je plesalka, zato je imela postavo res popolno. Moški so se vedno obračali za njo. Pritekla je do mene kar v visokih petah in me objela z velikim nasmeškom na obrazu.
''Končno si tukaj!'' je zavpila čisto navdušena.
''Ja, tukaj sem.'' Sem rekla in se zasmejala ter jo še sama objela.
''Pridi greva domov, mraz je.'' Je rekla.
Res je bilo zelo mrzlo, ker je bila jesen. Ampak jaz sem jesen oboževala za razliko od večine ljudi. Tudi rojstni dan sem imela v jeseni, kar pomeni, da ga imam čez dva tedna in bom takrat stara 20. Šli sva do njenega stanovanja. Tam sem bila prvič. Bilo mi je zelo všeč. Imela sem svojo sobo, Chloe pa tudi.
''Tukaj je tvoja soba.'' Je rekla in pokazala na vrata.
Vstopila sem in noter je bila ogromna postelja, ter omara in pisalna miza. Zraven pa pianino. Začudeno sem stopila tja in samo gledala.
''Kaj pa je to?'' sem se začudila.
''Presenečenje.'' Je rekla.
''Ampak…Kako..?'' sem začela govorit.
''Od šole je ampak je že malo starejši in so se odločili, da ga podarijo. Jaz sem ga vzela.'' Je rekla. Takoj sem odložila torbo na tla in jo objela.
''Hvala Chloe.'' Sem ji rekla hvaležno. Zasmejala se je.
''Zdaj pa si malo spočij, zvečer pa gremo ven.'' Je rekla in se nasmehnila.
''Kako to misliš?'' sem se začudila.
''S prijateljicami s šole gremo večkrat zvečer malo ven, da se sprostimo od vseh teh vaj. In komaj že čakajo, da te spoznajo.'' Je rekla navdušeno.
''Prav.'' Sem rekla, saj sem želela spoznati čim več ljudi iz te šole.
Ulegla sem se na posteljo in si malo odpočila, saj sem bila od poti res utrujena. Proti večeru sem vstala in šla v kuhinjo, kjer je že čakala Chloe čisto urejena.
''Se morem tudi jaz uredit?'' sem jo vprašala.
''Ni treba, kar bodi takšna kot si.'' Je rekla in se nasmehnila. Čeprav se je oblačila čisto drugače kot jaz, ni nikoli imela nič proti mojemu stilu oblačenja in to mi je bilo všeč. Odpravili sva se ven in pred blokom so stale tri punce. Bile so nasmejane.
''Hej punce, kot vidite nas je zdaj 5, ne samo 4.'' Je rekla Chloe in zasmejale so se ter me pogledale. Vse so imele obute visoke pete, tako da sem se počutila kot nek palček v allstarkah.
''Jaz sem Nancy Clark.'' Je rekla tista, ki je imela dolge blond skodrane lase. Nasmehnila sem se in pokimala. Premerila me je od glave do pet in se nasmehnila.
''Jaz sem Samantha Williams.'' Je rekla tista, ki je imela črne lase dolge približno do ram. Tudi njej sem se nasmehnila in pokimala.
''In jaz sem Emily Morris.'' Je rekla še tretja, ki je imela rjave dolge lase, ki so bili res prelepi.
''Me veseli.'' Sem jim rekla in pokimale so.
''Gremo?'' je vprašala Chloe. Pokimale smo in se odpravile naprej po ulici. Vse so bile zatopljene v pogovor o fantih iz šole, jaz pa sem bila samo tiho in poslušala.
''Gremo mimo brezdomca?'' se je pošalila Samantha.
''Oh, da se bo spet slinil ko me bo zagledal. Raje ne.'' Je sarkastično rekla Nancy.
''O kakšnem brezdomcu govorijo?'' sem vprašala Chloe, ki je hodila zraven mene.
''Ah, o Nicku, bivši od Nancy. Dolga zgodba. Ti povem doma.'' Je rekla in pokimala sem.
Slišalo se je igranje violine, prelepo igranje. Od daleč sem zagledala nekega moškega mojih let. Oblečeno je imel črno usnjeno jakno ter črne kavbojke. Igral je na violino. Videlo se je kako zelo v tem uživa. Ljudje so mu metali denar.
''Gremo.'' Je rekla Nancy, ko je videla kako strmim vanj.
''Čakajte, dala mu bom nekaj denarja.'' Sem rekla.
Iz denarnice sem potegnila nekaj denarja in stopila malo bližje, da sem še bolj slišala njegovo igranje. V ozadju sem slišala smeh od Nancy in Samanthe ampak se na to nisem ozirala. Denar sem položila v njegov kovček od violine in pogledala sem ga. Najina pogleda sta se za nekaj sekund srečala. Opazila sem kako se mu na obrazu počasi riše nasmešek, tudi meni se je.
''Melody greš ali ne?!'' sem zaslišala glas od Chloe.
Ta moški jih je pogledal in se zresnil. Nekaj sem mu hotela reči ampak sem spet zaslišala glas od Chloe, zato sem tekla do njih, ker nisem želela ostati izgubljena v New Yorku že prvi dan. Še enkrat sem se ozrla nazaj in še vedno je stal tam in me gledal. Bil je prelep. Ampak na njegovem obrazu se je videlo, da ni ravno srečen. Prispele smo v nek klub in sedle smo za neko mizo v kotu.
11. februar 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
11. februar 2017
u221182
u221182
Next
12. februar 2017
neeeeeeext!
12. februar 2017
Odlično pišeš
Next
13. februar 2017
zoe6056
zoe6056
Next
14. februar 2017
Next
16. februar 2017
Hvala vsem za vaše komentarje, nisem pričakovala, da vas bo toliko bralo to zgodbico res hvala tukaj pa je nov Next, upam, da vam bo všeč.

3.

~Melody Gray~

Nancy, Samantha, Chloe in Emily so si naročile alkohol, jaz pa sok. Nisem želela priti prvi dan v šolo z mačkom. Nancy se je obrnila nazaj in se je nekam zagledala.
''Poglejte, tam je Logan. Ko ni brezdomec z njim, je prav privlačen.'' Je rekla.
''No, saj tudi brezdomec ni čisto napačen.'' Je rekla Samantha.
Še vedno mi ni bilo jasno o kakšnemu brezdomcu govorijo, zato sem spremenila temo.
''Kaj pa ve študirate?'' sem jih vprašala. Vse so me pogledale.
''Jaz študiram petje.'' Je rekla Nancy čisto ponosna.
''Jaz sem plesalka tako kot Chloe.'' Je rekla Samantha in nasmehnila sem se. Pogledala sem še Emily.
''Jaz pa klavir, tako da bova sošolki pri kakšnih teorijah.'' Je rekla.
''Oh hvala bogu, da nekoga že poznam.'' Sem rekla olajšano.
''Smiliš se mi samo, ker boš pri splošni teoriji najbrž v razredu z brezdomcem.'' Je rekla Nancy. Samantha se je zasmejala, Chloe in Emily pa sta se zasmejali bolj prisiljeno.
''Pa kdo je ta brezdomec?'' sem tiho vprašala Chloe.
''Res hočeš vedeti?'' me je vprašala. Pokimala sem.
''Tisti, ki si mu vrgla denar.'' Je rekla in začudeno sem jo pogledala.
''Tisti z violino?'' sem se začudila.
''Ja, Nicholas Galitzine. Bolje, da se ga izogibaš.'' Je rekla.
Debelo sem jo pogledala. Zakaj bi se morala izogibati nekomu, ki ima takšen talent in nasmeh kot angel? Punce so spet začele klepetati, tokrat o modi, kar mene ni preveč zanimalo. Vedno sem bila oblečena bolj preprosto in večinoma v bolj temnih barvah, ker nisem rada preveč izstopala. Svoj sok sem spila do konca in vstala. Chloe me je pogledala in ostale tri prav tako.
''Šla bom domov, ne bi rada zamudila jutri in res sem utrujena.'' Sem rekla.
''Boš znala sama?'' me je vprašala.
''Ja, zapomnila sem si kje smo prišle.'' Sem odvrnila in oblekla jakno. Pokimala je in se nasmehnila. Vedela sem, da je nekako razumela, da se še ne znam ravno vključit v pogovor, zato me ni silila naj ostanem. Odpravila sem se ven. Ulice v New Yorku so bile res ogromne in vse so si bile zelo podobne, tako da bi se zlahka vsak izgubil. Spet sem slišala igranje violine, tako da sem vedela, da hodim po pravi poti. Ne vem zakaj, ampak želela sem še enkrat videti obraz od tistega moškega, ki mu je očitno ime Nicholas. Ampak ko sem bila že čisto blizu njega, mi je pot prekrižal nek mlad moški. Hinavsko se je nasmehnil.
''Kaj pa ti lepotička sama delaš tukaj tako pozno?'' me je vprašal.
''Domov grem.'' Sem poskušala biti vljudna. Naredila sem korak nazaj.
''Zakaj pa bežiš?'' je vprašal.
''Saj ne.'' Sem odvrnila. Zgrabil je mojo torbico in mi jo hotel vzeti z rok na silo, ampak jaz nisem popustila.
''Na pomoč!'' sem zavpila.
''Daj mi torbico!'' je zavpil še on.
Nenadoma se violina ni več slišala. Videla sem ga kako teče proti nama. On, Nicholas je pritekel tja in je odrinil tistega moškega stran.
''Pusti jo pri miru!'' je zavpil.
''Nisem vedel, da znaš tudi govoriti.'' Mu je rekel tisti moški.
Nicholas ga je jezno pogledal, zato je raje stekel stran. Opazoval ga je kako je tekel in nato je pogledal mene. Hvaležno sem ga pogledala in on ni rekel nič. Šel je nazaj proti svoji violini. Pospravil jo je v kovček. Hotel je že iti, a sem se postavila pred njega. Pogledal me je. Njegov pogled je bil mešanica prijaznosti in jeze. Kljub jezi, so bile njegove oči prelepe. Imele so neko posebno iskrico, ki jo niti opisati ne znam.
''Moram iti.'' Je rekel.
''Ampak rada bi se ti zahvalila.'' Sem rekla.
''Saj nisem nič naredil.'' Je odvrnil.
''Če me ne bi branil, bi me oropal.'' Sem rekla in se rahlo nasmehnila. ''Hvala.'' Sem še dodala.
Pokimal je in šel. Nisem razumela zakaj se ni hotel pogovarjati z menoj. Branil me je pa mi ne dovoli, da se mu zahvalim. Nekaj časa sem še stala tam. Nato pa sem se odpravila domov, ker sem bila že čisto blizu. Bila sem še rahlo prestrašena zaradi tistega moškega, ki bi me skoraj oropal, zato sem hitro zaklenila vrata za seboj. Šla sem pod tuš, ki me je malo pomiril. Potem sem še mami napisala sporočilo, da sem prispela in, da sem bila zunaj s Chloe. Nato sem se odpravila spat, ker sem bila izmučena. Naslednje jutro me je zbudila budilka in poleg tega še Chloe, ko se je v svoji sobi pogovarjala sama s seboj. Vstala sem in se pretegnila ter šla v njeno sobo. Ustavil sem se pri vratih.
''Zakaj se pa pogovarjaš sama s seboj?'' sem jo vprašala.
''Ne vem kaj naj oblečem.'' Je rekla in se prijal za glavo. Zasmejala sem se in se šla še sama uredit. Oblekla sem oprijete črne kavbojke in zraven udoben pulover v sivi barvi. Lase sem si spela v visok neurejen čop. Potem sem se še naličila. Nanesla sem malo pudra ter črnega eyelinerja in maskare. Vedno sem se ličila tako, ker mi je preprosto bilo tako najbolj všeč. Bila sem pripravljena in sem počakala še Chloe, da se je uredila do konca ker je potrebovala veliko več časa kot jaz. Skupaj sva se peš odpravili do šole, ker je bila čisto blizu. Ko sem jo zagledala sem se za trenutek ustavila. Bila sem presrečna, da sem tam. Šola je bila ogromna in prelepa. Sledila sem Chloe noter. Hodnik je bil ogromen. Tam so že bile Samantha, Emily in Nancy. Nekaj so se pogovarjale. Chloe je takoj stekla do njih in jih objela, jaz pa sem šla za njo.
''Kaj imaš najprej na urniku?'' me je vprašala Emily.
''Splošno teorijo o glasbi.'' Sem rekla, ko sem pogledala na urnik.
''Potem pa moraš iti samo naravnost in desno. Učilnica 9.'' Je rekla Chloe.
''Prav, hvala. Se vidimo.'' Sem rekla in se nasmehnila.
Pri vratih sem počakala na profesorico, ker sem ji morala povedati, da sem jaz tista ki sem nova. Ko je prišla, sem ji sledila do njene mize.
''Vi ste Melody Gray?'' me je prijazno vprašala. Pokimala sem.
''Potem pa kar sedite kamor želite, no saj je prosto samo še eno mesto.'' Je rekla in namignila proti desni strani učilnice. Vse je bilo zasedeno, vse razen enega mesta, zraven Nicholasa, ki je zamišljeno gledal skozi okno. Globoko sem vdihnila in se malo živčna odpravila k njemu. Na stolu, kjer sem morala sedeti jaz, je imel svojo jakno.
''Lahko prisedem?'' sem ga vprašala.
Samo pokimal je in umaknil svojo jakno ter se umaknil še bližje k oknu. Pogledala sem ga v oči in on je pogledal mene. Te njegove oči so bile res prelepe.
17. februar 2017
Neeext
17. februar 2017
u221182
u221182
Next
17. februar 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
17. februar 2017
zoe6056
zoe6056
Next
17. februar 2017
Heej
evo tukaj je nov Next.

4.

~Nicholas Galitzine~

Ne morem verjeti. Branil sem punco, ki je prijateljica od Nancy Clark. Nisem razumel zakaj, ampak ko sem jo slišal kričati sem ji preprosto moral pomagati. Hotela se je pogovarjati z menoj, ampak jaz nisem mogel, preprosto nisem mogel, ker sem vedel, da se druži z Nancy. Ampak bila je prelepa. Skoraj prelepa, da bi bila resnična. Ne vem kdo ji je dovolil, da je tako lepa. Ponoči nisem mogel spat, ker sem tako razmišljal o njej. Kdo je in zakaj se druži z Nancy in njenimi prijateljicami? Delovala je zelo drugačna od njih že samo po videzu. Ko se mi je malo nasmehnila bi jo najraje stisnil k sebi. Že dolgo se mi ni nihče nasmehnil tako lepo, iskreno. Naslednje jutro sem se zbudil in se kot vedno stuširal ter se uredil. Oblekel sem črne kavbojke, ki so bile oprijete in na enem kolenu malo raztrgane. Zraven sem oblekel sivo karirasto srajco ter črno usnjeno jakno. Vzel sem violino in šolsko torbo ter se odpravil ven iz stanovanja. Ravno ko sem ga zaklenil sem tam zunaj zagledal Jeremyja.
''Kje je denar?'' je vprašal.
Z žepa sem potegnil ves denar, ki sem ga zaslužil prejšnji večer in vzel mi ga je. Preštel ga je.
''Vidiš, vse se da če se hoče.'' Je rekel in že ga ni bilo več.
Zavzdihnil sem in se odpravil proti šoli, to je bila edina stvar, ki me je veselila. Tam pred šolo sem že zagledal Logana.
''Hej.'' Me je pozdravil. Samo pogledal sem ga in pokimal.
''Spet problemi z lastnikom?'' me je vprašal.
''Plačati sem mu moral in mi je vzel vse kar imam.'' Sem rekel, on pa se je prijel za glavo.
''Danes te jaz peljem na kosilo, častim.'' Je rekel in se nasmehnil.
''Ni treba Logan.'' Sem odvrnil. Nisem maral, če mi je kdo kaj plačeval.
''Ne sprejmem odgovora ne.'' Je rekel in se zasmejal. Še sam sem se rahlo nasmehnil in se odpravil proti svoji učilnici. Sedel sem k oknu kot vedno in sem se spet zagledal ven. Naenkrat sem zaslišal njen glas. Stala je zraven mene in me gledala.
''Lahko prisedem?'' me je vprašala.
Pokimal sem in odmaknil jakno. Pogledal sem jo v oči in ona je gledala mene. Tako sva nekaj minut samo strmela drug v drugega. Torej je prišla na to šolo in bo moja sošolka. Nisem razumel zakaj me tako gleda. Nancy ji je najbrž že vse povedala o meni. Zakaj me še vedno gleda s tako lepim nasmehom? Hitro sem umaknil pogled in se spet zagledal skozi okno. Ona se je naslonila nazaj in pridno je poslušala profesorico. Tako je bilo do konca ure. Poskušal sem se zadrževati, da je ne bi gledal. Ampak bilo je preprosto nemogoče. Ko je zazvonilo sem takoj vstal in pobral svoje stvari. Ona je šla do profesorice in se je nekaj pogovarjala z njo, jaz pa sem samo tam obstal in jo opazoval. Pogledala me je in hitro sem se pretvarjal da pospravljam. Prišla je do mene. Opazil sem, da je rahlo živčna.
''Upam, da te ne moti, da sedim ravno zraven tebe.'' Je rekla in se nasmehnila.
''Ne.'' Sem odgovoril kratko.
''Je kaj narobe?'' me je vprašala.
''Zakaj govoriš z menoj?'' sem jo vprašal in debelo me je pogledala.
''Zakaj pa ne bi?'' se je začudila.
''Nihče ne mara brezdomcev.'' Sem rekel. Vzel sem violino in šel ven iz učilnice. Tekla je za menoj in ravno ko sem se obrnil nazaj, sem videl da za njo prihajajo njene prijateljice. Nancy me je grdo pogledala, Chloe, Samantha in Emily pa so naredile isto kot ona. Nekaj so ji govorile in šla je z njimi ven. Moje razmišljanje je prekinil Logan.
''Si ogleduješ tisto novo punco?'' se je pošalil.
''Ne seveda ne.'' Sem se zlagal.
''Poznam te bolj kot lasten žep Nick. Saj ni tako slaba.'' Je rekel in me prijateljsko dregnil v ramo.
''Druži se z Nancy.'' Sem odvrnil in šel sem do druge učilnice, on pa za menoj. Do konca pouka jo nisem več videl, ker sva očitno bila sošolca samo pri enem predmetu. Na koncu me je Logan res prepričal, da sem šel z njim na kosilo v restavracijo, ki je bila v bližini šole. Sedla sma za mizo pri steni in naročila hrano. Medtem ko sva čakala sem gledal naokoli. Zagledal sem jo za mizo na drugem koncu. Bila je s Chloe, Nancy, Emily in Samantho. Nekaj so se pogovarjale in se smejale. Čez nekaj časa se jim je pridružil še en moški iz naše šole, ki je bil zloben do vseh, ki mu niso dali tisto kar je hotel. To je bil James Kutcher. Sedel je k njej in videl sem kako se ji je predstavil in kako zelo so se mu cedile sline.
''Ta punca ti je pa res všeč.'' Je rekel Logan in se zasmejal, ko je opazil kam gledam. Hitro sem odmaknil pogled.
''Gledam kako se ji James prilizuje.'' Sem rekel in jezno stisnil pest.
''Si ljubosumen, ker bi rad ti sedel tam zraven nje?'' je vprašal.
''Ne seveda ne.'' Sem rekel.
Dobila sva hrano na mizo in začela sva jesti. Poskušal sem ne gledati tja ampak večkrat sem jo pogledal. Prelep nasmeh je imela. Ko sem pojedel sem se naslonil nazaj. Naenkrat sem videl kako je Nancy opazila, da sem tam. Vsem je pokazala na mene, jaz pa sem samo zavil z očmi. To, da sem bil tam ji je bilo zelo smešno.
''Ne oziraj se na to.'' Je rekel Logan, ki je to prav tako opazil.
Opazil sem kako je James vstal in šel ven. Čez nekaj časa so vstale vse punce, razen ona. Ostala je tam sama in nekaj časa me je gledala, potem pa je umaknila pogled in se posvetila svojemu telefonu.
''Zdaj imaš možnost Nick, pojdi do nje.'' Je rekel Logan, jaz pa sem samo odkimal.
19. februar 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
21. februar 2017
zoe6056
zoe6056
Next
22. februar 2017
neeext!
22. februar 2017
Tukaj je nov Next, upam da vam bo všeč

5.

~Melody Gray~

Nisem razumela zakaj se Nicholas ni hotel pogovarjati z menoj. Ampak še sama sebe nisem razumela kaj me je tako vleklo k njemu. Zakaj sem sploh kaj poskušala, če je bilo jasno, da mu grem malo na živce? Po pouku so me punce povabile na kosilo in nisem mogla reči ne. Šle smo v restavracijo, ki je bila v bližini šole in sedle smo za mizo. Naročile smo hrano in ko smo jo dobile in smo jedle, je nenadoma Nancy pogledala nekam na desno.
''James prihaja.'' Je rekla in me pogledala.
''Kdo je James?'' sem se začudila.
''Naš prijatelj in moj soplesalec na vajah, tamle prihaja.'' Je rekla Chloe in namignila na desno.
Zagledala sem moškega z zelenimi očmi in rjavimi lasmi, ki je hodil proti naši mizi. Ko je opazil, da ga gledam se je nasmehnil in prisedel za mizo k nam. Sedel je zraven mene.
''Hej punce. Kaj bo dobrega?'' je pozdravil.
''Danes sva dobro plesala.'' Je rekla Chloe čisto ponosna.
''Ja res je. Nisem pa vedel, da imate novo prijateljico.'' Je rekel in me pogledal ter se mi nasmehnil.
''To je moja sestrična Melody Gray.'' Je rekla Chloe in jaz sem pokimala ter se rahlo nasmehnila.
''Aha, ti si torej ta slavna Melody.'' Se je pošalil.
''Zakaj?'' sem ga vprašala.
''Danes so se fantje na šoli pogovarjali o tebi. Rekli so, da si podobna sestrični, torej zelo lepa.'' Je rekel in se spet nasmehnil.
Nisem vedela kaj naj rečem, zato sem se samo zasmejala.
''In imeli so prav, res si lepa.'' Je rekel in mi pomežiknil.
''Ah…Hvala.'' Sem rekla in se nasmehnila.
Emily je šlo na smeh, Chloe prav tako, Nancy je čudno gledala, Samantho pa je zanimala samo hrana na mizi.
''Poglejte kdo je tam.'' Je rekla Nancy in se zasmejala.
Pogledali smo k mizi na drugem koncu. Nicholas je sedel tam s svojim prijateljem. Gledal me je. Samantha, Nancy in James so se naglas smejali. Emily in Chloe pa sta bili tiho in sta se samo spogledali.
''Zakaj tako trapasto strmi?'' je vprašal James.
''To nikoli ne dela, običajno se pretvarja, da nas ne pozna.'' Je rekla Samantha s polnimi usti hrane.
''Gremo raje, ne prenesem ga.'' je rekla Nancy.
''Saj jaz in James morava tako ali tako iti naprej na vaje.'' Je rekla Chloe. ''Boš znala sama domov?'' me je še vprašala.
''Ja, seveda.'' Sem rekla.
Vsi so šli in ostala sem sama tam. Pogled mi je uhajal k Nicholasu. Z njegovim prijateljem sta me gledala in se nekaj pogovarjala. Pogledala sem drugam in se pretvarjala, da ju ne vidim. Naslonila sem se nazaj. Nisem še hotela domov, ker mi je enostavno bilo nekako všeč, da sem bila v istem prostoru kot on. Nenadoma sem opazila njegovega prijatelja, ki je vstal in šel proti moji mizi. Ustavil se je tam in se nasmehnil.
''Hej.'' Me je pozdravil.
''Hej.'' Sem ga presenečeno pozdravila nazaj.
''Jaz sem Logan, ti si nova v mestu kajne?'' mi je rekel. Pokimala sem in mu dala roko.
''Melody sem. Melody Gray.'' Sem se predstavila.
''Me veseli, opazil sem, da hodiš na isto šolo kot jaz in moj prijatelj.'' Je rekel in pokazal na Nicholasa.
''Ja, res je. Njega že poznam. No, rešil me je pred roparjem.'' Sem rekla. Nasmehnil se je in pokimal.
''Je Nancy Clark tvoja prijateljica?'' me je vprašal.
''Ne ravno. Prijateljica od moje sestrične je in jaz sem samo zraven, da nisem sama.'' Sem odvrnila in vedela sem, da mu je moj odgovor bil všeč. Pogledala sem Nicholasa, ki se je držal za glavo.
''Aja, saj res. Gray. Chloe Gray je tvoja sestrična?'' me je vprašal.
''Ja, res je.'' Sem odvrnila.
''Prideš sedet k nama? Hudo nama je, ko si tako sama.'' Je rekel prijazno. Samo pokimala sem in vstala. Sledila sem mu do njune mize in bila sem rahlo živčna. Ampak želela sem biti v njegovi bližini brez dvoma. Sedla sem na stol zraven Logana, tako da sem bila nasproti Nicholasu. Roke je odmaknil z glave in me pogledal.
''Se že poznata kajne?'' je vprašal Logan.
''Ne ravno dobro.'' Je rekel Nicholas medtem, ko me je gledal.
''Jaz sem Melody.'' Sem rekla.
''Nicholas.'' Je rekel še sam in še vedno me je gledal.
Logan se je naenkrat prijel za trebuh in hitro vstal.
''Počakajta tukaj, mislim, da sem pojedel nekaj pokvarjenega.'' Je rekel in stekel proti vratom od stranišča. Debelo sem ga gledala in potem sem spet pogledala Nicholasa, ki je še vedno strmel v mene. Njegov pogled je bil prijeten ampak hkrati poln neke jeze in žalosti.
''Lahko grem če želiš.'' Sem rekla previdno.
''Ne.'' Je rekel kratko in prekrižal roke. Nekaj časa sva bila čisto tiho.
''Zakaj se hočeš pogovarjati z menoj?'' je nenadoma prekinil tišino.
''Zato, ker jaz nisem takšna, da bi verjela vsemu kar drugi ljudje govorijo o ljudeh.'' Sem mu odgovorila. Bilo je očitno, da takšnega odgovora ni pričakoval.
''Najbrž ti je Nancy že marsikaj rekla o meni.'' Je rekel. Pokimala sem.
''Ampak jaz ji ne verjamem.'' Sem rekla.
''Zakaj?'' je vprašal.
''Ker ji pač ne.'' Sem rekla in skomignila z rameni.
Nekaj je hotel reči ampak naju je prekinil Logan, ki se je vrnil nazaj. Vzel je jakno in na mizo je položil denar.
''Oprostita, res sem pojedel nekaj pokvarjenega in ne želim da ljudi tukaj zadane kap, ko bojo šli na stranišče tako da grem raje domov.'' Je rekel. Nicholas mu je nekaj hotel reči, ampak je že stekel ven in se je držal za trebuh. Spet sva tam sedela v tišini in se gledala, potem pa sem pogledala na uro.
''Šla bom.'' Sem rekla.
''Kam?'' me je vprašal.
''Domov. Vadit moram.'' Sem rekla in pokimal je.
Vstala sem in on prav tako. Opazovala sem ga kako si je oblačil jakno in zato nisem gledala kam pospravljam telefon. Namesto v torbico, sem ga vrgla na tla. Nicholas je prijazno počepnil in ga pobral ter vstal in mi ga dal. Za trenutek sta se najini roki dotaknili in začutila sem nekaj, kar še nikoli v življenju nisem. Nicholas je hitro umaknil roko in jo dal v žep.
''Hvala.'' Sem rekla in se nasmehnila.
Pokimal je in se še sam malo nasmehnil.
''V katero smer greš?'' me je vprašal.
''Levo.'' Sem rekla.
''Jaz tudi, igrat grem.'' Je rekel in namignil na violino. Nasmehnila sem se in pokimala.
''Lepo igraš.'' Sem rekla.
''Hvala.'' Je rekel in vzel violino. Skupaj sva se odpravila iz restavracije.
09. marec 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
10. marec 2017
Next
20. marec 2017
Next
21. marec 2017
6.
~Melody Gray~

V tišini sva hodila po pločniku. Ker je bil večer je bilo mrzlo. Ustavila sva se tam, kjer je prejšnji večer igral. Kovček z violino je položil na tla in ga odprl. Ven je vzel violino in me pogledal. Najbrž se je spraševal zakaj stojim tam.
''Če te ne moti, bi te malo poslušala.'' Sem rekla.
''Ne moti me.'' Je rekel. ''In kaj igraš ti?'' me je še vprašal.
''Klavir.'' Sem odvrnila.
''Lepo.'' Je rekel in se rahlo nasmehnil. Ravno dovolj se je nasmehnil, da mi je čisto zmešal glavo. Še sama sem se nasmehnila. Ampak ta trenutek je prekinila Nancy, ko se je čudežno prikazala tam.
''Zakaj nadleguješ mojo prijateljico Melody?!'' je zavpila.
Nicholas je zavzdihnil in ni rekel nič.
''Ampak saj me ne…'' sem rekla, a me je prekinila.
''Ne veš kakšen je v resnici. Navaden revež je. Izogibaj se ga ker je vpleten v preprodajo z mamili, ni čudno da ga še lasten oče noče videt niti slišat!'' je vzkliknila.
Nicholas se je prijel za glavo in se rahlo zasmejal.
''Kaj je smešno?'' ga je vprašala.
''Nisem bil še včeraj posiljevalec? Zdaj pa že preprodajam mamila.'' Je rekel.
Samo debelo sem gledala.
''Pridi Melody, nočem, da ti kaj naredi.'' Je rekla in me zgrabila za roko.
Nicholas je samo zmajal z glavo. Najprej sem hotela iti z njo, ker je pač prijateljica od Chloe, sem si nato premislila. Če je prijateljica od Chloe še ne pomeni, da mora biti tudi moja. Nekaj na njej mi preprosto ni bilo všeč, medtem ko mi je pri Nicholasu bilo všeč vse in me je nekaj vleklo v njegovo bližino. Odmaknila sem roko in čudno me je pogledala.
''Jaz bom ostala tukaj.'' Sem rekla.
''Zraven tega brezdomca?'' se je začudila.
''Ja, zraven tega brezdomca.'' Sem ji zabrusila.
Tega vsekakor ni pričakovala, zato je postala rahlo rdeča v obraz. Grdo me je pogledala in šla. Jaz pa sem se obrnila nazaj k Nicholasu, ki je vse skupaj samo opazoval. Tudi sam je bil malo presenečen.
''Prva si, ki ni verjela Nancy.'' Je rekel.
''Z menoj pač nihče ne manipulira.'' Sem rekla in skomignila z rameni.
''Ampak bolje je, če se me izogibaš. Brezdomec sem.'' Je rekel s sarkastičnim tonom.
''Ne verjamem, da si res in tudi če bi bil, nisi slab človek.'' Sem rekla.
''Zelo si prijazna.'' Je rekel in se mi nasmehnil.
''Tudi ti nisi tako zloben.'' Sem se pošalila.
''Malo sem bil nesramen do tebe, oprosti. Še enkrat dajva od začetka. Jaz sem Nicholas ali krajše kar Nick.'' Je rekel in mi dal roko. Sprejela sem jo in ob njegovem dotiku sem spet nekaj začutila.
''Melody.'' Sem odvrnila in se nasmehnila.
''Zelo lepo ime imaš.'' Je rekel.
''Hvala.'' Sem rekla. Nasmehnil se mi je, tokrat tako da je pokazal svoje lepe bele zobe. Nasmeh sem mu še sama vrnila, potem pa sem na eno stavbi opazila uro, ki je kazala na 9 zvečer. Zavzdihnila sem.
''Iti moram, moram vadit.'' Sem rekla in pokimal je.
''Lepo se imej, Melody.'' Je rekel preden sem šla.
Stekla sem proti domu in odklenila vrata. Chloe je ravno vadila nek ples. Ko me je zagledala je ugasnila glasbo.
''Sem bila že zaskrbljena, da se ti je kaj zgodilo.'' Je rekla.
''Ne, nič se mi ni zgodilo.'' Sem rekla in odložila torbico na nek stol ter slekla jakno.
Opazovala me je in začela se je smejati.
''Kaj?'' sem jo vprašala, medtem ko sem sedla na kavč.
''V tem času, ko te ni bilo se je nekaj zgodilo, ker žariš.'' Je rekla.
''Jaz? Nič se ni zgodilo.'' Sem se začudila.
''Si prepričana?'' me je vprašala. ''Zelo dobro te poznam Melody.'' Je še dodala.
Nasmehnila sem se in se naslonila nazaj.
''Nekaj bi te vprašala.'' Sem ji rekla, saj sem želela izvedeti čim več o Nicholasu.
''Kaj pa?'' je vprašala, medtem ko je sedla zraven mene in sezula svoje baletne čevlje.
''Kdo je ta Nicholas Galitzine?'' sem jo vprašala in debelo me je pogledala.
''Zakaj te to zanima Melody?'' se je začudila in se takoj obrnila k meni.
''Samo zanima me zakaj je Nancy tako nesramna do njega.'' Sem rekla. ''Pri glasbeni teoriji sedim zraven njega in se mi sploh ne zdi tako slab kot govori Nancy.'' Sem še dodala.
''Nicholas je bil bivši fant od Nancy. Ko sta bila skupaj ji je lagal o tem kje živi in kako je bogat. Ampak potem ji je povedal resnico in jo je peljal domov in od takrat ga Nancy sovraži. Saj je res, da ni lepo, da ji je lagal ampak Nancy res pretirava, ker se ima za kraljico šole.'' Mi je razložila.
''Zaradi nje mu vsi govorijo brezdomec?'' sem vprašala.
''Res je. Ampak jaz se z Nancy družim že zelo dolgo in sem raje tiho, ker bi ponižala še mene in me nihče ne bi maral. Pazi Melody, raje se izogibaj temu fantu.'' Je rekla. Raje sem bila tiho. Vedela sem, da tudi če bi ji rekla, da se ga bom izogibala, se ne bom. Nekaj me je zelo vleklo k njemu in mi je bilo vseeno kaj bo na to rekla Nancy. Jaz nikoli nisem dovolila, da mi kdo ukazuje, zato se Nancy nisem bala.
24. marec 2017
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
24. marec 2017
zoe6056
zoe6056
Next
25. marec 2017
Next
25. marec 2017
7.

~Melody Gray~

Naslednje jutro sem se zbudila in pogledala na uro, bila je točno toliko, da sem morala vstati. Počasi sem šla do omare in ven potegnila črn pulover, ter modre oprijete bele kavbojke. Zraven sem obula črne allstarke. Lase sem si spletla v kitko ob strani glave. Hitro sem vzela torbico in v kuhinjo je že bila Chloe, bila je zelo urejena. Oblečena je bila v kratko rdečo obleko ter črne čevlje z visoko peto. Lase je imela spuščene in kot vedno prelepe.
''Boš kaj jedla?'' me je vprašala.
''Pravzaprav nisem lačna, si bom kupila nekaj v šoli.'' Sem rekla in nasmehnila se je ter pokimala.
Še sama je vzela torbico in odpravili sva se ven. Med hojo do šole sem bila rahlo živčna, ker sem vedela da bom spet videla Nicholasa in se ne bom zadrževala, čeprav mi Chloe, Nancy, Samantha in Emily govorijo naj se ga izogibam. Bila sem čisto tiho in sem poslušala kako mi Chloe razlaga o najnovejši torbici, ki jo je videla v izložbi. No, pretvarjala sem se, da poslušam. Vse kar sem imela v mislih je bil Nick. Ko sva prispeli do šole, so tam že stale Nancy, Samantha in Emily. Gledale so proti k nama in Chloe je takoj stekla do njih, jaz pa sem ji bolj počasi sledila. Nancy me je samo grdo pogledala od glave do pet, jaz pa sem samo prekrižala roke in pogledala naokoli, če bi kje videla Nicka.
''Gremo noter?'' je vprašala Emily. Vse so se strinjale in šle smo noter.
''Kaj imaš najprej na urniku?'' me je vprašala Chloe, ki je stala zraven mene.
Iz torbice sem potegnila list, kjer je bil napisan moj urnik. Dala sem ji ga v roke. Pogledala je nanj in mi ga dala nazaj.
''Torej najprej imaš uro klavirja? Kar tukaj ostani, ta učilnica je.'' Je rekla.
''Z menoj si v skupini.'' Je rekla Emily, stopila je k meni.
Nancy mi še vedno ni rekla nič, jaz pa prav tako njej nisem rekla niti besede. Nenadoma sem zagledala Jamesa. Stopil je med mene in Chloe.
''Hej punce.'' Nas je pozdravil.
''Hej.'' Smo ga pozdravile nazaj.
Pogled se mu je ustavil na meni. Postalo mi je rahlo neprijetno, zato sem se pretvarjala da nekaj iščem v torbici, čeprav v resnici nisem iskala nič.
''Kako si se navadila na šolo, lepotica?'' me je vprašal.
''Super je.'' Sem rekla in se potrudila malo nasmehnit iz vljudnosti.
Pogledala sem po hodniku in zagledala sem Nicka, bil je oblečen v oprijete črne kavbojke in usnjeno jakno. V roki je imel violino. Nekaj ljudi ga je gledalo, on pa se ni oziral na njih. Violino je pospravil v kovček in šel je mimo mene, najina pogleda sta se srečala. Nasmehnila sem se mu in nasmeh mi je vrnil.
''Hej Nick.'' Sem ga pozdravila.
Vsi so me pogledali, vsi, ki so bili na hodniku. Nick se je ustavil in se še enkrat nasmehnil.
''Hej Melody. Brezdomca si pozdravila.'' Se je pošalil in zasmejala sem se. Stopila sem bližje k njemu in opazila sem kako me James, Chloe, Nancy, Emily in Samantha čudno gledajo. Nancy se je najbrž mešalo od jeze, ampak bilo mi je vseeno.
''Kako si?'' sem ga vprašala.
''Kar v redu. Ti?'' je rekel in si z roko šel skozi lase.
''Odlično, veselim se, da imam prvo uro klavir.'' Sem navdušeno rekla. Zasmejal se je.
''Srečo imaš, da imate kar dobrega učitelja.'' Je rekel.
''Vi nimate?'' sem vprašala sarkastično.
''No ja, stara je že in jo leta mučijo.'' Je rekel in oba sva se zasmejala.
Nancy je še vedno strmela v naju in Nick je to opazil. Zavzdihnil je in sedel na klopco, jaz pa zraven njega.
''Ti je neprijetno?'' sem ga vprašala.
''Meni? Sem že navajen, ampak nočem da imaš ti težave.'' Je rekel in me pogledal.
''Meni nihče ne bo ukazoval s kom se bom pogovarjala.'' Sem rekla in skomignila z rameni. Zasmejal se je.
''Melody Gray, neverjetna si.'' Je rekel.
''Hvala za kompliment.'' Sem rekla in se mu nasmehnila.
Nenadoma naju je prekinil šolski zvonec.
''Melody pridi!'' je zavpila Emily.
Vstala sem in on prav tako. Pobral je svojo violino in se mi še enkrat nasmehnil. Nasmeh sem mu vrnila in šel je v drugo smer, jaz pa do Emily. Nič ni rekla, samo šli sva v učilnico. Sedla sem na stol poleg neke punce, ki je takoj vstala in sedla na drug konec. Začudeno sem jo pogledala in sedla raje k Emily. Resno me je pogledala in meni ni bilo nič jasno. Ko je prišel učitelj v učilnico je pogledal po učilnici in oči so se mu ustavile na meni.
''Melody Gray ste kajne?'' me je vprašal.
''Ja.'' Sem odgovorila.
''Me veseli gospodična Gray, jaz sem Freddie White.'' Je rekel. Prišel je do mene in mi dal roko ter se nasmehnil. Bil je srednjih let in na prvi vtis mi je kot oseba deloval zelo dober in pošten.
''Kaj pravite, da bi meni in sošolcem pokazali kaj znate?'' je vprašal.
''Tukaj pred vsemi?'' sem se začudila.
Pokimal je in se nasmehnil. Previdno sem vstala in šla do klavirja. Sedla sem in pogledala naokoli. Bila je tišina in vsi so me gledali. Sprostila sem se in globoko vdihnila. Začela sem igrati prvo pesem, ki mi je prišla na misel. Zaprla sem oči in samo uživala v pesmi, kot vedno. Na koncu mi je učitelj zaploskal in tudi sošolci so se mu pridružili pri ploskanju.
''Brez besed sem ostal, gospodična Gray.'' Je rekel.
''Zakaj?'' sem se začudila.
''Neverjetni ste, ogromen talent imate.'' Je rekel.
Zardela sem in se nasmehnila. V roke mi je dal nek letak. Bil je reklama za neko šolsko predstavo.
''Ste pomislili, da bi se prijavili v duetu? Tisti, ki zmaga dobi lepo nagrado. Splača se.'' Je rekel in se nasmehnil.
Pogledala sem na letak.
27. marec 2017
Ziher bo tekmovala z Nicholasom ali pa zanj
Next
28. marec 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg