Forum
Hej!
Sem Eva in pisala bom novo zgodbico!
Naslov je No, please...Don't.
Evo, naslovnica:





Če hočete brati bom rabila 2 nexta!
xoxo,
Eva
21. marec 2015
u170317
u170317
next
21. marec 2015
next
21. marec 2015
u173906
u173906
next
21. marec 2015
No, please...Don't/Chapter 1/ That night





Zbudila sem se s srcem, ki mi je hitro bilo. Grlo me je peklo. Verjetno zato, ker sem pre sekundo kričala. Odpra sem oči, da bi videla svojo mami, ki me je zaskrbljujoče gledala. Njen obraz je bil bled in gledala je tako kot, da bi videla duha. Malo sem se zatresla in rekla '' Spet sem to storila, kajne?'' Pokimala je in vzdihnila sem. '' Mi še vedno nočeš povedati kakšno nočno moro si imela?'' Odkimala sem. Nisem mogla. Ne MOREM. Rdečeoki fant v sanjah mi je rekel, da če komu povem me bo ubil. Zdrznila sem se, ko sem se spet spomnila sanj. Kri. Slišala sem parajoče krike, ki jih nihče drug ni slišal. Način kako me je gledal me je strašil. Bilo je tako kot, da bi bila v transu. Ugriznila sem se v ustnico in rekla '' Oprosti. Ni ti treba skrbeti, obljubim. To so samo moji neumni strahovi, ki so prodrli v moje sanje. V redu sem.'' Lagala sem. Nisem bila v redu. Hotela sem, da se te sanje nehajo. Počutila sem se kot, da se nikoli ne bodo nehale. Z vsem svojim srcem sem vedela, da nisem bila v redu. Mami, je za sekundo zaprla oči in rekla '' Ljubica, vsako noč ta mesec, kričiš v spanju. Boli me, sladkorček. Prosim, samo povej mi. Lahko ti pomagam, ljubica. Z očijem naju skrbi zate.'' Pogledala sem očija, ki je stal pri vratih. Spet sem pogledala mami in izgledala je zaskrbljeno in zastrašujoče. Grizla sem se v ustnico. Boli me, da jima ne morem povedati. Počutim se osamljeno. Pravzaprav, se bojim zaspati. Vsakič, ko vidim, da postaja temno začnem jokati saj vem, da se bo rdečeoki fant spet pretihotapil v moje sanje. Pogledala sem mami in kar naenkrat izpljunila. Povedala sem ji VSE. Razen dela, kjer je rekel, da če komu povem, da me bo ubil. Trajalo je najmanj eno uro, da sem ji povedala vse, kar se je ta mesec dogajalo z mojimi sanjami. Mami je samo prikimala in rekla '' Ljubica, morala bi nama povedati. Samo strah te je, ker ne veš kako se sprijazniti s tem zato te to nadleguje v sanjah. Ljubica, to ni res. To je samo tvoja domišljija.'' Potem imam bujno domišljijo. '' Potrebuješ samo premor. Jutri si lahko doma...'' ''Super!'' ''...ampak samo, da se znebiš stresa. Lahko gledaš tv. Če naju boš potrebovala bova v najini sobi. Lahko noč ljubica.'' Poljubila me je na čelo in odšla z očijem. Vzdihnila sem in se kar naenkrat počutila bolje. Nisem se več počutila osamljeno. Počutila sem se olajšano. Počutila sem se tako kot, da bi pravkar iz mojih ram padlo 1oo kilogramov. Kar naenkrat, so se ugasnile vse luči. Bila sem v popolni temi. Vzdihnila sem. Bilo je kot, da bi zaklela vso situacijo. V kotu svoje sobe sem videla temno postavo. Oči so se mi začele solziti. Nisem mogla verjeti. Spet sanjam? Upam. To se ne dogaja. Mami je rekla, da je to samo moja domišljija. ''No, jaz nisem domišljija sladkorček.'' Zakričala sem. Kdo je bil to?!?!? Skočila sem iz postelje in stekla k vratom ampak me je nekdo podrl na posteljo. Zakričala sem ampak mi je nekdo z ZELO mrzlimi rokami pokril usta. Pogledala sem gor in videla nekaj zaradi česar bi se mi lahko ustavilo srce. Oseba je imela rdeče oči. Zakričala sem pod njegovo roko. Smejal se je saj ga je moja bolečina zabavala in rekel '' Povedal sem ti Kaitlyn...'' Kako ve moje ime?? Nikoli mu ga nisem povedala! ''...Če poveš KOMURKOLI, te bom ubil. Tako ali tako bi te, ampak zdaj si mi dala vsaj razlog.'' Svoja usta je dal na moj vrat in me ugriznil. Ni bil otroški ugriz, ampak PRAVI ugriz. Zakričala sem in ga ugriznila v roko. Smejal se je. Preden je nadaljeval mi je zašepetal '' Res misliš, da me boli?'' Začela sem ihteti. Moje življenje se je končevalo in to samo zaradi svojih velikih ust. Vedela sem, da bi morala ostati tiho. Vedela sem, da je bolje biti sam kot mrtev. Vse je bila moja krivda. In zdaj sem morala plačati. Zavohala sem kri, ki je prihajala iz moje postelje. Kar naenkrat sem omedlela zaradi izčrpanosti in pomanjkanja krvi. Zdelo se mi je kot, da tema prihaja pome. Preden sem padla sem zašepetala ''Ne, prosim...NIKAR.''
21. marec 2015
next
21. marec 2015
ful dobr zečetek
21. marec 2015
Slike:
Kaitlyn:





Njena mami:





Njen oči:





Vampir:





____________________________________________________________________________
Vprašanja:
1. Kaj mislite, da se bo zgodilo?
2. Next?
21. marec 2015
3. Kako se vam zdi?
21. marec 2015
1. Kaitlyn bo postala vampir, ali pa ji bo še pustil živeti samo da bo morala naredit uslugo.
2. Ja itak next.
3. Super za začetek. Fajna
21. marec 2015
u191176
u191176
Kul je!!! + next
22. marec 2015
-ona se bo prebudila kot vampir na nekem čisto drugem svetu in bo tam živela. nič se nebo spomnila. čez čas pa se bo začela spominjati svojega prejšnjega življenja.
-ja dd
-zelo je dobra in všeč mi je začetek
<33
NeXt
22. marec 2015
Super in next in vrjetn bo ponoč vampirka
22. marec 2015
u173906
u173906
ne vm
sam nexti
next
22. marec 2015
u191176
u191176
Next!!!!!
22. marec 2015
next bo čez kšno urco
22. marec 2015
Jej
22. marec 2015
u191176
u191176
Pa bod točna.
22. marec 2015
u191176
u191176
Drugač pa next
22. marec 2015
V bistvu nexta ne bo še kšno urco. A boste lahko zdržale?
22. marec 2015
u191176
u191176
Ne!! Zakaj??
22. marec 2015
u187514
u187514
uau, ful kul zgodba
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
22. marec 2015
še kšno minutko rabm
22. marec 2015
u191176
u191176
Ok.
22. marec 2015
Ta next je posvečen Angie Vazquez, ker je uganila kaj se bo zgodilo.
____________________________________________________________________________
No, plase...Don't/Chapter 2/It was tru and now, I can never take it back.





Odprla in vzdihnila. Sem v nebesih? Vsedla sem se in pogledala naokrog. Bila sem v svoji sobi. Namrščila sem se. Mar ne bi morala biti mrtva? Potem kar sem sinoči doživela, bi morala biti. Zasmejala sem se. Bile samo še ene sanje. Razen, da so bile te drugačne, ker sem nekomu povedala. Stresla z glavo in noge dala dol s postelje. Danes bo vse v redu. Ostala bom doma, staršema povedala za svoje sanje in vse bo v redu. Vstala sem in se odpravila v kopalnico, da bi se pripravila na dan. Pogledala sem v ogledalo in vzdihnila. Krščen matiček sem to jaz? Izgledala sem popolno. Bleda. Morala bi biti zagorela in imeti mozolje. Zdaj sem bela kot jajčna lupina in nimam niti enega mozolja. Edina stvar, ki sem jo prepoznala na sebi so bile moje oči. Še vedno so bile rjave kot vedno. Dotaknila sem se obraza. Bil je mrzel. To mi ni bilo všeč. Živim na Floridi! Morala bi se kuhati od vročine! Zunaj je okoli 45 stopinj. Mislila sem, da je to najbolj čudna stvar, ki se mi je zgodila. Motila sem se. Kar naenkrat sem začela sovražiti sončno vreme. Počakaj, kaj?!?! Jaz obožujem sončno vreme! Vedno sem sovražila iti pozimi v Georgio, ker ne neha snežiti! Presneto, Kaitlyn! Kaj je narobe s tabo!?! V mislih sem se udarila in se stuširala kot sem nameravala že prej. V tuš kabini sem se vsedla na tla in gledala v steno čisto zmedena in žalostna. Kaj se mi je zgodilo? Zakaj sem izgledala tako? Milijone vprašanj se mi je podilo po glavi in pripravljena sem umreti, da bi izvedela. Vem, da zveni čudno ampak slišala sem smeh. Stresla sem z glavo in šla ven. Okoli sebe sem ovila brisačo in se oblekla. Ostala sem doma, zato mi ni bilo logično, da sem se oblekla. Zravnala sem si lase in si nakodrala konice. Z grozo sem strmela v svoj odsev v ogledalu. Sploh si nisem bila več podobna. Bilo je kot, da bi bila ujeta v telo nekoga drugega. Zahvalila sem se bogu, da so moji oči še vedno iste barve. To je edina stvar za katero sem trenutno hvaležna. Zdelo se mi je kot, da se še nisem popolnoma izgubila. Držalo me je proč od tega, da bi padla na kolena in jokala. Naveličala sem se gledati sama sebe, zato sem šla v kuhinjo. Na pultu je bilo sporočilo. Vzela sem ga in ga prebrala. Na njem je z modro barvo pisalo:
Draga, Kaitlyn!
Sinoči je tvojega očija klical njegov šef. Rekel je, da si lahko vzame prosto za kakšen teden. Še nocoj bom prišla domov z njim. V hladilniku so palačinke. Prosim, ne počni traparij. Rada te imava.
Tvoja mami<3
Nasmehnila sem se. Moja starša sta najboljša. Odprla sem hladilnik in ven vzela palačinke, ki jih je spekla mami. Dala sem jih v mikrovalovko in jo prižgala. Iz shrambe sem vzela sirup in palačinke iz mikrovalovke. Malo sirupa sem prelila na palačinke in se obliznila. LJUBIM palačinke. To je moja najljubša hrana vseh časov. Ja, vem, neumna sem. Malo sem pojedla in naredilo mi je težo. Hotela sem izpljuniti ampak sem že pogoltnila. Ups! Tekla sem v kopalnico in bruhala. Ko sem pogoltnila palačinko je imela ogaben okus. Po 1o minutah bruhanja sem se počutila šibko in zmedeno. Kaj je narobe z mano!?! Jaz ljubim palačinke!!! Zakaj ima nenadoma vse ogaben okus?? Kar naenkrat sem se počutila kot najbolj neumen človek na svetu. Niso bile sanje. Resnično je bilo. Pogledala sem obleke, ki sem jih včeraj nosila za spanje in vzdihnila. Prekrite so bile s strjeno krvjo. Tekla sem v svojo sobo. Pogledala sem posteljo in padla na kolena. Tudi postelja je bila prekrita s krvjo. Roko sem dala na prsni koš, saj sem pričakovala, da bom kaj začutila. Nekaj kar mi bo dalo znak, da nisem nora. Ampak ni delovalo. Ničesar nisem čutila. V tem položaju bi mi srce tako hitro bilo, da bi bila to edina stvar, ki bi jo lahko slišala. Ampak ne danes. Ni bilo utripa. Nobenega znaka življenja. Pogledala sem zapestje. Ni bilo žil. Upognila sem roko. Še vedno nič. Tako močno sem stisnila roko, da bi jo lahko izgubila. Ničesar. Ni bilo žil. Prekrižala sem roke in poskusila jokati ampak nisem imela moči, da bi potočila tudi najmanjšo solzico. Rdečeoki fant je naredil nekaj hujšega kot, da me je ubil. Ne, raje bi bila mrtva. Raje bi bila v nebesih. Spremenil me je v pošast. V pošast, ki je kri. Samo zaradi mojih velikih ust. ''Tako je. Naslednjič poslušaj, trapa.'' V naglici sem se obrnila in videla svojo najhujšo nočno moro. Dobesedno. Bil je on. Rdečeoki fant.
____________________________________________________________________________
Una slika od Kaitlyn zgorej je pol, ko se je spremenila v vampirja. Nisem najdla nobene ka bi bla vsaj podobna preden se je spremenila.

Vprašanja:
1. Kaj se bo zgodilo?
2. Kako se vam zdi?
3. Next?
22. marec 2015
omg the best. ne vem, samo vem da bo najboljše <3333 naxt čim prej nujno že danes če lahko
22. marec 2015
Pobegnila bo
carsko in žalostno
next!
22. marec 2015
In tnx za posvečen next
22. marec 2015
u191176
u191176
Pobegnila bo z rdečeokim fantom. ( al pa sm pobegnila)
The best!
100 × next
22. marec 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg