Peekaboo
Peekaboo
Stala sem pred oknom, s skodelico čaja in opazovala kako kaplje dežja polzijo po njem. Tako kot tudi solze na mojem obrazu, se kaplje niso ustavile. Kar tekle so in tekle. Pogledala sem proti uri, ki je kazala 7.30 zjutraj. Odložila sem skodelico na mizo, si obrisala solze ter si nadela izraz samozavestne, neodvisne in vesele ženske. Skratka moj vsakodnevni izraz. Čeprav se v sebi počutim prazno, žalostno in osamljeno, tega nikoli nisem želela pokazati svetu.
******************************************************************
vsaj 3 nexte rabim za naslednji next, ki bo daljši.
24. junij 2018
Next
24. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
SI zaslužim še 2 Next-a ?
24. junij 2018
Next
24. junij 2018
ooooo žalostno
Next
24. junij 2018
Zapis sicer potrebuje še kakšen beta pregled kar se tiče slovnice, ampak je pa soliden. Sem pa NAVDUŠENA nad slovenskim naslovom. Tu gor je veliko preveč zgodb z angleškimi naslovi (polovica sploh napačno uporabljenih) - kdo ve zakaj ljudje ne dajejo slovenskih .
24. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
Danes se v službi, kjer delam kot natakarica v majhnem lokalu, nikakor nisem mogla zbrati. Misli so mi veš čas uhajale k družini, k družini, ki je nisem videla že 2 leti in pol, k tej isti družini, ki se me je odpovedala, ker sem sledila svojim sanjam. Sanjam, da nekega dne postanem igralka. Danes je dan D, danes bom prvič nastopila v glavni vlogi. Zato si še toliko bolj želim, da bi z mano bila moja mami, edina, ki je verjela v mene ampak je zaradi očeta tudi on morala prekiniti stike z mano, za kar ji ne zamerim, ker poznam mojega očeta. Nisem želela, da se zaradi mene počuti še bolj nesrečno, zato sem ji vsake toliko časa poslala sporočilo, da sem v redu, da se imam odlično in da sem tukaj v Londonu spoznala mnogo dobrih prijateljev in naj je nikar ne skrbi za mene. Seveda je vse to bila ena navadna laž ampak le tako sem vedela, da se bo mami počutila nekoliko bolje.

(jaz)

V Sloveniji sem pustila vse, družino, prijatelje in tudi mojega fanta Luka.

(Luka)
Bilo je res težko ampak to sem morala storiti za sebe. Že vse življenje se prilagajam drugim, samo, da je njim dobro, ni pa važno kako se jaz počutim. Temu sem morala narediti konec. V bistvu je bila odločitev precej lahka. Bil je spet nek dan, ko je oče prišel pijan domov in takrat ko je on pijan je nasilen in tečen. Enostavno nisem več mogla prenašati tega, pobrala sem svoje stvari in odletela naravnost v London. Seveda mi je bilo težko pustiti vse za sabo, vseh mojih 20 let, ki sem jih preživela tukaj, pa tudi Lukata, ki je bil res moja skala, moj zavetnik, moj prijatelj. Res fant kakršnega si punca lahko samo želi. Čeprav me je razumel in podprl v tem kaj delam, vem da si v resnici ni želel da grem ampak tega ni pokazal. S krokodiljimi solzami sem se poslovila od njega in od takrat se nisem slišala z nikomer. Čeprav mi v Londonu ne gre slabo, imam službo, ki je dobro plačana, šef je razumevajoč in tudi moja igralska kariera se počasi vzpenja, pa mi manjkajo prijatelji. Manjka mi to, da se lahko na nekoga zanesem, nekdo s kom se bom smejala in jokala. Včasih sem bila odprta za vse ljudi, vendar so me vedno znova razočarali, zato težko k sebi spustim nekoga, ker se preveč bojim, da bom ponovno ranjena. V gledališču me kličejo ledena kraljica ( Ice queen), zaradi mojih ledenih čustev, ki jih nikoli ne pokažem, naj bom dobre ali slabe volje, vedno bom na sebi imela resen izraz.
*************************************************************************
Upam, da vam bo všeč
25. junij 2018
fuuul je dobr .
Nujno Next
25. junij 2018
Next
25. junij 2018
Zlo zanimiv začetek
Next
25. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
Me veseli, da vam je všeč , nov Next kmalu sledi
25. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
Sedela sem pred ogledalom in opazovala mračen odsev v njem. Bilo je še 20 minut do moje predstave. Dan, ko bi se morala počutiti vznemirjeno in veselo, se je spreobrnil v mračen in žalosten. » Še 15 minut in čas je za show time!« se je na hodniku zadrl režiser. Še stotič sem se počesala, globoko vdihnila in se odpravila proti vratom, ko je v mojo garderobo vdrl Mateo, moj soigralec » Samo preverjam, da si nisi zlomila česa« je s srhljivim glasom in privzdignjenim nosom rekel. » Vem da bi si to želel, vendar ne!« mu odvrnem in se postavim v svojo obrambno pozo. Prav žuli ga, da sem glavno vlogo dobila jaz in ne njegova avšasta punca Kiara. » Smešno, res. Prava zabavljačica si.« se hinavsko nasmehne in zaloputne z vrati. Oghhh kako ga sovražim. Ta nadut mulec, ki mu je podarjeno vse na zlatem pladnu, da o Kiari, očkovi punčki ne govorim!!!! » Maja, pomiri se. Danes ti nihče ne bo uničil dneva. Zmoreš to! Ti si to zaslužiš.« sem si rekla in se odpravila proti odru.

(Mateo)


(Kiara)

Predstava je potekala odlično, še boljše kot na vseh vajah poprej. Čeprav sem verjela v sebe, sem si oddahnila. Bila sem pomirjena in lahko rečem, da sem bila celo malce srečna. Maja to si si od nekdaj želela. Vedno si sanjala, da polna dvorana ploska tebi in končno si dobila to. Nasmehnila sem se v sebi in se odpravila na pogostitev, ki je sledila po predstavi. » Aaa, Maja tukaj si. Rad bi ti predstavil Jacka Millerja, je producent in režiser iz New Yorka« mi reče Sam, naš režiser in me prime za pas, ter pelje do Jacka » Mimo grede, bil je navduuuušen nad tvojo predstavo« mi šepne na uho. Zmrazilo me je kako blizu mi je stal, vendar glede tega nisem nič ukrenila, saj sem videla zlobne in nevoščljive poglede Matea in Kiare na sebi in prav uživala sem v tem.

(Sam)

» Jack, rad bi ti predstavil Majo, našo najbolj perspektivno in zavzeto igralko« » Jack« prikimam » Maja« mi poda roko. » Odlično opravljeno delo. Moram reči, da že dolgo nisem videl, da se novinka tako dobro znajde na 1 samostojni predstavi.« »Hvala, saj veste, le opravljam delo, ki me veseli in vse je lažje« se rahlo nasmehnem in pograbim kozarec šampanjca, ki ga je prinesel natakar. » Poglejte, v Londonu bom še cel naslednji teden. Tukaj imate mojo vizitko s telefonsko številko. Če boste imeli kaj prostega časa, bi bil zelo vesel, če se lahko dobiva na kakšni kavi. O nečem bi se želel pogovoriti z vami.« » Seveda, z veseljem. Lahko se zmeniva kar za ponedeljek, če pa pride do sprememb, pa vas pokličem. Prav?« » Odlično, se že veselim« podava si roko in se posloviva.

( Jack Miller)

Za danes sem imela dovolj druženja in pretvarjanja dobre volje, zato sem se odpravila v garderobo, da se preoblečem in odpravim domov. Kmalu na vrata nekdo potrka » Naprej« zakličem, pojavi se Sam s steklenico šampanjca in dvema kozarcema. » Lahko vstopim?« prikimala sem »Sem vedel, da s tabo ne bom zgrešil. Pridi, nisva še nazdravila na odlično opravljeno delo« nasmehnem se in vzamem kozarec, ki je bil do polovice napolnjen s šampanjcem. Ko nazdraviva se Sam usede na zofo in me opazuje. » Če nimaš nič proti, se bom zdaj odpravila domov.« mu rečem in pograbim torbico, ki je visela na vratih. » Že?« začudeno vpraša » Pa saj nisva še nič proslavila!« dvigne se in me zagrabi za zapestje, da moram narediti 2 koraka nazaj. »Oprosti nisem mislil biti grob« pograbim svoje zapestje nazaj in ga grdo pogledam. » Utrujena sem in želim domov. Se vidiva jutri.« mu odvrnem ter se ponovno odpravim proti vratom. Ko jih odprem se Sam nasloni na njih in jih zapre nazaj. » Kako si lahko tako nehvaležna, po vsem kaj sem naredil za tebe. Le proslavil bi s tabo in ti nehvaležna kuzla še tega ne želiš narediti!« bila sem šokirana. » Sam malce preveč si popil, se slišiva jutri, prav?« » Zdaj mi boš pa govorila še, da sem pijan!« objame me okoli pasu in potisne k sebi. Želela sem se odriniti stran, vendar nisem mogla, bil je premočen. Začel me je poljubljati in otipavati » Sam, pusti me!« sem se zadrla, vendar ni odnehal. Odrinil me je na zofo in si začel slačiti hlače. » Zdaj boš videla, kako se pri nas proslavlja« mi je rekel in zaklenil vrata garderobe.
***********************************************************************
Uživajte v novem nextu
25. junij 2018
ker kre***
Next
25. junij 2018
Pa ne no ne more tega nardit!
Next
25. junij 2018
Next
26. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
Še morda kakšen Next?
Zvečer sledi nadaljevanje
26. junij 2018
Next
26. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
» Sam prosim ne delaj ničesar, kar boš obžaloval!« sem ga prosila, a zaman. Zleknil se je na mene in me začel poljubljati. » Sam… nehaj… prosim…« solze so mi tekle po licu, on pa se kar ni in ni ustavil. Kljub mojemu upiranju, je bila teža njegovega telesa prevelika, da bi lahko kaj naredila. Že sem se podala v usodo, ko je na vrata nekdo potrkal » Maja, zakaj se zaklepaš?« bil je Mateo. Tako kot sem ga bila pa tokrat srečna, ga nisem bila še nikoli. Izkoristila sem nepazljivost Sama in ga z vso močjo brcnila v mednožje, da se je od bolečin zvil na tla. Hitro sem pograbila torbico in odklenila vrata. Mateo je bil presenečen nad videnim. » Zdaj mi je pa jasno zakaj si ti dobila glavno vlogo. Da te ni sram!« mi je vrgel v obraz » Misli si kaj si želiš!« sem se zadrla in stekla po hodniku skozi zadnja vrata. Zunaj je bila tema kot v rogu. Stekla sem proti glavni cesti in ustavila prvi taxi, ki je prišel. » Oxford street 152 prosim« » Takoj gospa.« mi je odvrnil taksist. Vsa zahlipana sem si popravila naramnico, ki mi je visela iz ramena in se zavila v klopčič. Bilo je mrzlo, plašč pa sem pustila v garderobi. Vožnja je zaradi gneče bila precej daljša kot običajno, zato sem se poskušala zbrati in pomiriti. Navsezadnje se k sreči ni nič zgodilo in za to bom vedno hvaležna Mateu. Le kaj je želel? Se mi posmehovati? Kako ni uvidel kaj se je zgodilo. Kako je sploh lahko kaj takega pomislil. Ob vseh teh mislih me je spet zmrazilo. » Vas zebe? Bom dal gretje na malce več« se mi je zaskrbljujoče nasmehnil taksist. Bil je starejši možak s sivimi lasmi in prijetnimi modrimi očmi. Brez besed sem se mu nasmehnila v ogledalo, v mislih pa premlevala dogodke večera. Ko sem prišla domov sem se takoj odpravila pod tuš, da sem iz sebe zdrgnila slino in vonjavo Sama. Čeprav se ni nič zgodilo sem se gabila sama sebi. Pod tušem sem zaprla oči, globoko vdihnila in si sama pri sebi obljubila, da se nikoli več ne bom vrnila na to mesto, pa če to pomeni začetek in hkrati konec moje kariere.
Še preden sem se uspela do konca stuširati, je nekdo močno trkal in razbijal po mojih vhodnih vratih. Postala sem trda in v hipu sem prebledela. Spravila sem se iz pod tuša, se ovila v kopalni plašč in na poti do vhodnih vrat zagrabila svečnik, v primeru, da bi bil Sam. » Kdo je?« s težavo izustim. » Jaz sem, Mateo. Odpri prosim!« počutila sem se tako olajšano, da sem skoraj omedlela. Odklenila sem vrata in še predno bi jih lahko odprla jih je odprl Mateo in me objel, da sem skoraj ostala brez sape.
*************************************************************************
Kakšna mnenje glede zgodbe? Je uredu? Premalo opisov, slikic? Morda drugačen način pisanja? Ker želim, da vam bo zgodba res ušeč Uživajte
26. junij 2018
men je čist perfektno napisan tko kot je
Next
26. junij 2018
Čist uredu je
Next
27. junij 2018
Next
27. junij 2018
Next
27. junij 2018
Peekaboo
Peekaboo
Se opravičujem ker še ni Next a, jutri bo. obljubim
28. junij 2018
Next
28. junij 2018
Sj je vredu objav ko boš lahk
29. junij 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg