Forum
Helou all pretty people!
Ugante kdo je nazj!!Jst!! Hahaha torj js sm pisala mnogo zgodbic in čeprav mam z šolo polno dela sem se odločla, da bom začela pisat ff in ga dejasnko dokončala. Torj čeprav bo zgodba govorila o 1D bo v ospredje zgodbe postavljeno prijateljstvo in življenje na sploh in to ne bo nek kičast ff o ljubezni in vsem tem vendar bo govoril o nečem drugem. Še sama ne vem o čem ampak bom enostavno pisala ko bo čas in pa ko bom motivirana.
______________________________________________________________________________________
Selena Gomez as Jennifer Lauren Hood

Nina Dobrev as Isabella Eva Thomson
1D as 1D
Zayn Malik as Zayn Malik

*Proluge
Novi začetki so najtežji. Zakaj? Ker imaš priložnost začeti na novo, biti boljša različica od prejšnje sebe. No to mislim vsaj jaz. Vso mojo mladost sem živela v Ljubljani vendar smo se pri 18 letih preselili v New York. Zakaj? Naša družina je prestala veliko slabega in vsi so nas vlačili po zobeh. Vendar smo tako ali tako imeli korenine v Ameriki. Kupili smo majhno hišo v centru samega New Yorka nedaleč stran od centralnega parka. In tukaj se je moja zgodba zares začela.

*End of proluge
New York, New City, New Chance (ff One Direction)
»Anastasia takoj razpakiraj svoje stvari, tukaj smo že cel teden in vse kar delaš je to da ležiš na postelji ter razpakiraj.« se je zadrla mama nato pa zapustila podstrešje. Kaj pa misli da je? Če ste takšna oseba kot jaz potem ste nadvse leni. Npr če bi imela 100 let časa da naredim nalogo bi jo naredila minuto prej.
Dvignila sem se iz postelje ter se mimo škatel prebila do pisalne mize. Poiskala sem polnilec za telefon vendar ga nikjer nisem našla. Kot zgleda bom zares mogla pospraviti vso to kramo. Telefon sem vrgla na posteljo in na srečo zadela. Če vas že zanima imam Iphona 6 nevem katerega točno. In pa še to starši mi nikoli nebi pustili da bi dala 600 evrov za telefon, zadela sem ga na nekakšni nagradni igri. No oziroma ga je moja sestrična vendar sem nagrado prevzela jaz. In sploh ne vem zakaj rabim telefon ko pa tako ali tako nimam prijateljev s katerimi bi se pogovarjala razen če se štejejo internetni ker potem jih imam nekaj.
Stresla sem z glavo ter v žepu poiskala gumico. Svoje dolge rjave lase sem si spela v čop nato pa se začela iskati moj prenosni računalnik. Našla sem ga na kupu oblačil na drugem koncu sobe. Komaj sem se prebila do tja, da sem ga lahko dala muziko.
Lotila sem se tega sranja. In naj vam povem, da nisem končala v 6 urah. No kako pa bi če sem mogla vmes prebrati vsako revijo ter se pogovarjati z vsako plišasto živaljo ki sem jo potegnila iz škatle. Ko sem končno končala sem bila zadovoljna s svojo sobo. Sobo imam v 2 nadstropju in dobila sem največjo ker sem nekako težila staršem, da so popustili.
Soba je bila v odtenku žive svetlo modre barve. Na sredini je stala velika postelja polna blazin in tega sranja. Na vsaki strani postelje sem imela nočno omarice. Nasproti postelje je stala pisalna miza. Na levi strani sobe se je vlekla knjižna omara polna knjig. In na desni strani sem imela predalnik ter veliko omaro. Ja in levo od postelje sem imela manjši balkon.
Ker sem bila preutrujena, da bi kaj naredila sem se vrgla v posteljo ter med odejami poiskala telefon. Udobno sem se namestila ter začela brskati po instagrami, twitterju, snapchatu, facebook itd.. Brskala sem po telefonu dokler mi ta ni padel na obraz in sem ponovno izpraznila baterijo.
***
Zbudila me je kričeča glasba iz telefona. Roko sem stegnila proti omarici ter se javila na klic.
»Ljubica kaj še kar spiš?« me je vprašala mama iz druge strani.
»Kaj pa si mislila, da bom ostala ob 6 ter živela življenje na polno.?« sem ji vrnila z vprašanjem.
»Vzemi si brata za zgled, en teden je odkar smo tukaj in že si je našel dekle in kup prijateljev.« je rekla mama ter prekinila. Vedela sem da bom morala nekaj narediti vendar sem bila prelena ter nekako nisem hotela najedati ljudem.
Ura je kazala 1 popoldan torej bom vsaj še 6 ur sama doma. In danes se mi ni ljubilo poležavati po hiši. Vstala sem iz postelje ter se odpravila v kopalnico na koncu hodnika. Pod tušem sem si vzela dolg čas za razmislek ter se odločila, da grem ven na kosilo. Umila sem si zobe, si lase spela v čop ter si nanesla nekaj bb kreme ter maskaro. Vrnila sem se v sobo ter nase navlekla kratke kavbojke ter navadno črno majico na naramnice, okoli pasu pa sem si zavezala srajco. Vzela sem sončna očala ter torbico in že me ni bilo več. Na plan sem potegnila telefon ter poiskala najbližjo picerijo.
Do tja sem hodila 10 minut in ko sem zavohala vonj po pici mi je želodec močno zakrulil. Poiskala sem prazno mizo ter naročila veliko pico vino. Vem da to ne gre skupaj vendar mi že dolgo nisem pila vina. Celo uro sem preživela v gostilni ter se basala s hrano. Na koncu sem plačala in vedela, da me tukaj še dolgo ne bodo videli. Ker nisem vedela kam oditi zdaj sem zavila proti centralnemu parku ter si tam našla miren kotiček ob majhnem jezeru. Legla sem dol ter zaspala.
Na meni je pristalo nekaj trdega. Odprla sem oči ter se zagledala v rjave oči. Oseba je kar se da hitro zlezla dol z mene ter še meni pomagala vstati.
»Oprosti nisem hotela pasti nate, samo videla sem te ležati tukaj in sem mislila, da je kaj narobe in potem sem se spotaknila ob lastno nogo in..« je začela nakladati.
»Saj je v redu, tudi meni se bi to zgodilo.« sem jo prekinila.
»Oh res? Ok dobro da vem, da nisem edini štor tu.« je rekla olajšano.
»Zdravo sem Anastasia. In ti si?« sem jo vprašala ter ji podala roko.
»Sem Isabella krajše Bella.« je rekla ter stresla mojo roko. »Kaj počneš tu sama?« me je vprašala.
»Pred tednom sem se preselila sem in sedaj raziskujem okolico.«sem rekla.
»Z zaprtimi očmi?« je vprašala ter se zasmejala.
»Tako nekako.«
»Tudi jaz sem se preselila sem sem komaj 4 dni nazaj.« je rekla po trenutku tišine.
»Iz kod pa?« sem jo vprašala.
»Iz Londona in vesela sem,ker sem dobila priložnost da začnem nekako na novo.«
»Oh tudi jaz sem takega mnenja.«
Še celo uro in pol sva se sedeli tam ter se pogovarjali o preteklosti ter prihodnosti.
»Oh morala bom počasi iti.« sem rekla ko je ura pokazala pol šest.
»Jaz tudi, mi daš tvojo telefonsko.« me je prosila.
Izmenjali sva si telefonski ter se poslovile. Shranila sem si jo imenik po 'My sunshine Isa' nato pa ji poslala sms.
'Danes sem uživala.'
'Jaz tudi, še posebej pri tistem delu ko nisi mogla vreči kamna v vodo oz sploh ni priletel daleč.'
'To je nesramno in nismo vsi ljudje nadarjeni.'
'Vem ampak boš našla svoj talent.'
'Ne rabim moj talent je spanje. Kakšen je pa tvoj? Spotikanje ob noge :') '
'Ne bodi nesramna in ja je '
'Nisem nesramna samo resnico povem.'
'Jas tudi.' Je napisala.
Ker sem že bila pred hišo sem telefon, dala v torbico ter odklenila vrata.
»Mlada dama kje si bila?« me je vprašala mama.
»Zunaj z Iso, zakaj?« sem rekla ter vstopila v kuhinjo. Mama je ravno pripravljala večerjo.
»Oh kako lepo. Samo zanima me kaj si počela. Večerja je čez 1 uro prosim preobleči se v slabša oblačila.« je še rekla nato pa se posvetila svoji kuhi naprej.
Zavila sem z očmi in že me ni bilo več. Stekla sem po stopnicah v sobo ter se vrgla na posteljo. Ker sem bila preutrujena, da bi kar koli naredila sem samo zaspala.

______________________________________________________________________________________
Se opravičujem za napake
Mnenje, kritike, prvi utis?
Next?
04. december 2016
Next
04. december 2016
Next
04. december 2016
colleen ciara
colleen ciara
Wooow, ko hudo! *-* Ko si omenla one rjave ocke, sem seveda tkoj pomislila na zayna <333 Ampak OK
I THIS STORY! *-*
04. december 2016
colleen ciara
colleen ciara
Aja,pa Next ^^
04. december 2016
u218695
u218695
Vau! Next! ^-^
04. december 2016
Super Next
04. december 2016
Next
04. december 2016
Next
04. december 2016
Next!!
04. december 2016
neext <3
06. december 2016
Kdo bi rad Next?
10. december 2016
Hei
Evo tu je naslednji Next in pa upam, da vam bo všeč. In pa srečno novo leto vsem skupaj!!
______________________________________________________________________________
Dove Cameron as Vanessa Ariana Horan







New York, New City, New Chance (ff One Direction)

»Zbudi se!« se mi je na uho zadrl brat. Zamahnila sem z roko proti njemu in mislim, da sem ga zadela v lice. Samo prhnil je in že ga ni bilo več. Zavila sem z očmi ter se odpravila v kuhinjo na večerjo. In zakaj vam bi razlagala kaj se je dogajalo. Bila je tipična večerja, kjer se me je Alex ves čas zafrkaval iz mene, starši pa niso opazili.
»Lauren lahko pospraviš kuhinjo po tem pa tudi ti pojdi v posteljo.« je mama rekla ter vstala iz stola.
Vsi so zapustili kuhinjo in vstala sem sama v njej. To se vedno zgodi, vedno moram pospravljati za vsemi pa kaj saj sem navajena. A tokrat je bilo drugače. Kuhinja je bila še bolj razmetana kot po navadi. Rabila sem celo uro, da sem kaj pospravila.
Ker sem bila prelena, da bi se odpravila v sobo sem se vrgla na kavč ter poiskala zanimiv film. Našla sem Harry-a Potter-ja in pogledala prvi del od začetka. In recimo še drugi in tretji. Ko sem končno končala je ura kazala 4 zjutraj. A nisem bila presenečena. Odpravila sem se v sobo ter se samo vrgla v posteljo in zaspala.
Zbudila sem se hvala bogu sama od sebe. Pogled sem preusmerila proti uri v kotu sobe, katera je kazala tri popoldan. Prespala sem pol dneva, nič novega. Iz omarice sem potegnila telefon in ga vžgala. Imela sem dejansko 3 sporočila in 1 neodgovorjen klic. In vse je bilo od brata, le kaj zdaj hoče. Poklicala sem ga nazaj in že po prvem pisku se je javil.
»Zdravo, kako si kaj?« je vprašal njegov globok glas.
»Ne ti meni zdravo, kaj želiš?« sem ga vprašala naravnost.
»Smo prijazni. Torej saj veš,da imam punco in danes ima čas in rada bi te spoznala .« je rekel.
»In kaj točno naj jaz naredim?« meje zanimalo.
»Da popoldne preživiš z njo. Prosim.« je rekel in čakal na moj odgovor.
»Naj ti bo ampak, dolžen si mi uslugo.« sem odvrnila ter upala, da se nisem narobe odločila.
»Ob štirih pride. Hvala ti najboljša sestra si.« je veselo odvrnil.
»Ja seveda.« sem rekla nato pa prekinila. Nato pa sem pisala Isi.
'Danes bom morala svoje popoldne preživeti z Alexovo punco. Če ne preživim vedi da te imam rada. ' sem ji pisala nato pa vstala iz postelje. Pospravila sem po sobi nato pa zavila v kopalnico. Umila sem se, si nanesla puder in maskaro, oblekla kratke črne hlače in navadno belo majico, lase pa sem si spela v figo in že sem tekla po stopnicah saj sem bila lačna. Na hitro sem pojedla kos kruha z sirom nato pa sem se vrnila v sobo. Zvrnila sem sena posteljo in v roke vzela telefon.
'Ne mi umret no. Tudi jaz te imam rada.' Je odpisala Isa.
'Oh naj ti bo ampak samo zaradi tebe.' Sem ji odpisala nato pa vklopila wi fi.
Ko je ura odbila štiri sem slišala kako so se odklenila vrata hiše. Vstala sem iz postelje telefon pa vtaknila v žep kavbojk. Stekla sem po stopnicah navzdol ter zaslišala glas iz dnevne.
Zazrla sem se v visoko plavolasko prijetnega videza. Imela je zelene oči in obraz polen pegic. Ni bila preveč namazana, in oblečena je bilo čisto drugače kot vsa ostala dekleta s katerimi je Alex hodil.
»Ti si verjetno Jennifer.« je rekla ter stopila do mene in me objela. Vrnila sem ji objem.
»Ja ampak prosim kliči me Lauren, svojega prvega imena ravno ne maram.« sem ji odvrnila.
»Oh seveda, jaz sem Vanessa ampak lahko me kličeš Nesi.« je rekla in sedla na kavč.
»Torej jaz moram oditi ker imam opravke vidve pa uživajta. Aja in Lauren starša do sobote ni saj sta morala poslovno v Arizono.« je še rekel in že ga ni bilo.
»Torej kaj želiš delati?« sem jo vprašala ter sedla na kavč.
»Rada bi gledala film.« je odvrnila.
»Oh seveda, lahko bi gledale Harry-a Potter-ja no če seveda gledaš to.« sem odvrnila ter vzela daljinec z mize.
»Seveda najraje ga gledam.« je rekla in plosknila z rokami.
»Oh fajn jaz tudi.« sem rekla veselo.
»Saj veš, da gre tvoj brat do sobote kampirat in da boš mogla ta čas preživeti z mano.« je rekla rahlo plašno.
»To pa mi ni omenil. Sklepam da ostaneš tukaj?« sem odvrnila in se trudila ne bit jezna.
»Da ampak če nočeš bom razumela.« je rekla žalostno.
»Oh seveda ne. Nisi ti kriva prav vesela bom družbe.« sem odvrnila.
»Dobro potem pa se pripravi, da boš tukaj preživela naslednjih 18 ur.«
»Zakaj?« sem jo vprašala.
»Ker tako dolgo trajajo vsi Harry Potter filmi.«je odvrnila.
Prinesle sva si vse potrebno, izklopile telefone nato pa se posvetile filmu.
_____________________________________________________________________________
29. december 2016
Next
29. december 2016
Next
29. december 2016
Next,super začetek
29. december 2016
Next
29. december 2016
Hi!!
Torej po dolgem času sem si vzela čas in napisala Next, torej malo sem si uredila lajf in zdaj bodo nexti bolj pogosto če boste seveda bral. In ja zgodbico bom dokončala zares.
Next je dolgočasen ampak počasi se dogajanje začenja.
_____________________________________________________________________________







Recimo da sva dejansko gledale Harry Potterja 18 ur ter nato prespale cel dan in celo noč. Ko sem se naslednjo jutro zbudila sem mislila, da me bo zadela kap. Dejansko sem ležala v papirčkih ter smrdelo je notri po zatohlem. Zbudila sem Vanesso ter jo napotila v bratovo sobo. Sama pa sem pospravila cel nered kar pa je trajalo kar dosti časa.
»Kaj še kar pospravljaš?« je vprašala. Iz roke sem spustila vrečo s smetmi ki je priletela na tla in se raztrgala.
»Nikoli več me ne ustraši tako razen če bi rada da me kap.« sem rekla in jo grdo pogledala.
»Oprosti nisem hotela. Pojdi se uredit bom jaz pospravila do konca.« se je ponudila.
Na hitro sem skočila v sobo nato pa v kopalnico. Stuširala sem se, oblekla dolge črne kavbojke, sivo majico na naramnice čez pa jeans jakno. Lase sem si spela v figo, nanesla eye liner ter maskaro in to je bilo vse. V sobi sem poiskala telefon in ga prižgala. Imela sem okoli 40 sporočil in 56 neodgovorjenih klicev od Belle. Poklicala sem jo in po drugem pisku se je javila.
»A si še med živimi?!« se je zadrla v slušalko.
»Itak kje pa naj bi bila.« sem rekla v smehu.
»Ni smešno veš, skoraj sem klicala policijo.« je rekla na robu smeha.
»Oh seveda, kot da ti bom verjela.« sem odvrnila.
»Pf kar hecaj se, kakorkoli. Zakaj si bila mrtva?« je vprašala zdaj.
»Oprosti samo z Vanesso sva gledale Harry-a Potter-ja in prespale cel dan.« sem rekla.
»In nista povabili mene.« je rekla narejeno otožno.
»Naslednjič te takoj. Zmenjeno?« sem rekla.
»Seveda, zdaj pa grem ker moram skuhati kosilo.« je rekla in že je ni bilo.
Pospravila sem telefon v žep in stekla po stopnicah v dnevno sobo. Tam ni bilo nikogar in vse je bilo čisto. Pogledala sem v kuhinjo in tudi tam ni bilo nikogar in vse je bilo čisto.
»Vanessa?!« sem se zadrla čez celotno hišo.
»Tukaj sem!« se je zadrla nazaj iz kopalnice.
Stekla sem v zgornje nadstropje v kopalnico in kar vdrla notri. Na srečo se je samo mazala, ker če bi sedela na stranišču bi bilo to nadvse čudno.
»Bi rada da me kap? In kako ti je uspelo vse to pospraviti?« sem vprašala zadihana.
»Ne in pa preprosto ker nekako doma pospravljam vsak dan.« je rekla in si do konca nanesla maskaro. »Torej razmišljala sem, da bi šle na bowling ali pa si privoščili piknik v parku.«
»No jaz sem za piknik, ker umiram od lakote.« sem odvrnila in jo opazovala.
»Da prav imaš, premalo sem jedla.« je sama rekla in me prijela ter me zvlekla iz kopalnice v mojo sobo. Kar sama je odprla omaro ter začela brskati po njej. Ven je potegnila navadne modre kavbojke in bel crop top. Mislim kako lahka ne da ji prsi ne padejo ven. Ker meni to ravno ne uspeva dobro?
Na hitro se je preoblekla. »Oprosti ker sem kar oblekla, ampak saj se boš navadila.« je rekla in mi pomežiknila. Zapustili sva hišo in zavili v bližnjo trgovino. Kupile sva preveč in se vrnile domov.
»Ti naredi sendviče jaz pa bom poskrbela za dobrote.« je še rekla nato pa dala na glas glasbo.
»Čakaj ti si oboževalka One Direction slučajno?« sem jo vprašala.
»Oh seveda, mislim če maj kaj proti njim se me pazi!« je rekla grozeče.
»Si nora ali kaj. Ljubim jih!« sem odvrnila ter dala glasbo bolj naglas in začela.
Ko sva končali sva vse strpali v nahrbtnik in se napotili v centralni park. Tam sva našli prostor zase med drevjem in se lepo namestile. Ura je bila okoli štirih in sonce je prav dosti pripekalo, da ni bilo prevroče. Vzela sem prvi sendvič ter se začela nažirati z njim (oprostite za izraz).
»Daj no ne jejta kot dva prašička.« je rekel glas za nama. Obrnila sem se in zagledala Isabello.
»Kaj pa ti tukaj?« sem rekla presenečeno.
»A tako se pozdravi najboljšo prijateljico ha.« je rekla in objela najprej Vanesso nato pa mene.
»Od kdaj se pa vidve poznata?« sem jo vprašala presenečeno.
»Oh saj se ne samo 1x sva imela bližnje srečanje.« je rekla Vanessa.
»Omg tole bo še dobro. No začnita govoriti.« sem rekla.
»Torej am jaz sem se vanjo zaletela z vročo čokolado, jaz pa vanjo z sladoledom. In na koncu je od tega vstala skodelica in kornet.« je rekla na pol v smehu Bella.
»Odšli sva na kavo in potem pozabili druga na drugo. Ne saj ne samo nisva se slišale od takrat.« je dokončala Vanessa.
»Kako čudno dogajanje.« sem rekla v smehu.
»Morda pa je usoda želela da se spoznamo.« je rekla Vanessa in se zasmejala.
»Nikoli ne veš.« sem odvrnila nato pa se naprej basala z svojim sendvičem.
_____________________________________________________________________________
21. februar 2017
Next
21. februar 2017
Next
21. februar 2017
Next
21. februar 2017
...Maša...
...Maša...
Next
22. februar 2017
Next
23. februar 2017
Hei! Našla semčas in spisala naslednji Next, mam sam neki za reči. Stvari bodo postale malo bolj zanimive.
_____________________________________________________________________________







New York, New City, New Chance (ff One Direction)

Tistega dneva sem se presmejala kot še nikoli. Končno sem se sprostila v bližini človeka in ni mi bilo treba skrbeti kako se obnašam. Tako je minilo nekaj tednov in pričel se je avgust.
Nekaj me je zbudilo. Ali je bila kriva mama, ki je ropotala v kopalnici ali sonce, ki je sijalo natanko v moj obraz. Spet sem bila prelena, da bi zagrnila zavese. Čisto jaz. Vedela sem, da je mojega spanca konec, zato sem v roke vzela telefon ter pogledala uro. Nekaj do sedmih. Ugh, še en dan brez spanca. Kako trapasto, kajne? Ampak bom preživela. Vklopila sem wifi na telefonu ter pobrskala med sporočili. Pisala mi je Vanessa če gremo danes na bazen in Bella če želim dan preživeti v nakupovalnem centru. Vendar se mi ni ljubilo ne eno ne drugo. Vsak dan tičimo skupaj in včasih mi gre to na živce. Pa ne da me motita ali kaj saj sta mi kot sestri. Ampak samo rabim nekaj časa zase, ker sem totalno utrujena. Naprej sem poklicala eno ter nato drugo. Razumeli sta me in mi obljubili da mi bosta dali cel vikend mir. Na srečo je danes petek. Imela sem željo, da bi tekla. Vendar kako če sem len tip človeka. Vseeno sem vstala ter postlala posteljo, nataknila sem si copate in od drsala do omare. Ven sem potegnila sive legice, športen modrček in modro majico. Na hitro sem oblekla, si lase spela v čop, se obula in zapustila hišo.
Zunaj je bilo prijetno toplo, in na trenutke je popihala rahla sapica. Tekla sem vse do centralnega parka in nazaj. Normalnemu človeku bi to vzelo 15 minut vendar meni je eno uro. Saj sem mogla počivati na vsaki 2 minuti. Ja vem sem len človek. Ko sem se vrnila domov sem bila vsa potna, vendar počutila sem se boljše.
Na hitro sem skočila pod tuš. Si oblekla navadne črne kratke hlače, sivo majico in si lase spela v figo. Odločila sem se, da bom danes skuhala kosilo. Odprla sem hladilnik in opazila da ni skoraj nič notri. Kako lepo. Vzela sem ključe od avtomobila in se zapeljala do bližje trgovine. Vstopila sem v srednje velik prostor. Ni bilo veliko ljudi saj se je trgovina komaj odprla. Vzela sem košaro ter med policami začela iskati solato. Gledala sem ceno ter se dvignila s tem pa trčila v drugo oseba in ta je priletela na tla. Jaz pa na njo. In ne na mojo žalost to ni bil fant. Bilo je dekle približno moje starosti.
»Oprosti, nisem hotela samo štorasta sem!« sem začela govoriti pri tem ko sem vstajala.
»Oh daj no. Saj ni nič takšnega.« je rekla in vstala.
»Zdravo sem..« vendar ni dokončala stavka saj sem mogoče preglasno zavpila. Svojo roko je stegnila ter mi jo prislonila na usta.
»Prosim bodi tiho, ni treba da vsi vedo da sem tukaj.« je odgovorila.
»Oprosti samo. O moj bog ne morem verjeti. Zaletela sem se v Perrie Edwards.« sem zašepetala.
»Ja tole je bilo drugače.« je rekla in se zasmejala.
»Zadnje čase spoznavam ljudi tako.« sem rekla in zardela.
»Saj bi še kramljala vendar ne tukaj. Greva na pijačo in lahko mi več poveš o tem.« je predlagala. Čeljust mi je dobesedno padla do tal. To je preveč. »In zapri usta da ne dobiš muho notri.« je še dodala. Stresla sem z glavo in poskušala dihati.
»Seveda z veseljem.« sem odgovorila.
Vsaka je nakupila svoje stvari nato pa sva se dobili na blagajni. Vrečke sem dala v avto nato pa stopila za njo v kavarno na koncu ulice. Bila je majhna a vseeno prostorna. Sedle sva za mizo ob oknu.
»Torej tvoj način spoznavanja ljudi je zaletavanje ljudi?« je rekla in se zasmejala, med tem pa brskala po meniju. »Lačna sem, boš jedla?« je še dodala.
»Niti ne si druga oseba, pri kateri se je to zgodilo. In ja z veseljem.« sem odvrnila.
Ravno v tistem trenutku, je prišel natakar.
»Eno dolgo kavo in tri rogljičke.« je naročila Perrie.
»En kapučino ter dva topla sendviča prosim.« sme naročila še jaz.
Celo uro in pol sva debatirali.
»Te lahko nekaj prosim?« je rekla Perrie naenkrat.
»Ja povej.« sem bleknila takoj.
»Bi te motilo če bi se večkrat dobile, ker se s tabo preprosto lahko menim o vsem.« je rekla.
»Seveda zakaj ne?« sem vprašala.
»Dobro zdaj pa mi daj tvojo številko. In pa eno sliko narediva nato pa moram iti.«
Tako sva se poslovile ko me je že čakal klic od Isabelle.
»Ja prosim?« sem rekla.
»Samo zanima me kako si, ker mi je totalno dolgčas.« je začela blebetati.
To bo še trajalo sem si mislila preden sem jo začela poslušati.

_____________________________________________________________________________
Lahka sam povete mnenja ker bi mi res vlk pomenl
16. marec 2017
Next
Super je res dobro pises ze ime zgodbe pove kaj se zgodi. Dobro opisujes dogodke. Res je dobra zgodba
16. marec 2017
...Maša...
...Maša...
Next
18. marec 2017
Next
18. marec 2017
❤ You cool❤
❤ You cool❤
Next + dolga zgodba
14. april 2017
Super je,haha res na originaln način spoznva ljudi
Next
20. april 2017
Next
20. april 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg