Forum
Klečala je pred njo, solze so ji drle po licih, ko jo je prosila "Rotim te! Ne-Ne naredi mu nič žalega!".

Ženska jo je komaj razumela. Medtem, ko je njegovo nezavestno telo držala le za vrat, se je široko nasmehnila in ponosno razkazala svoje prelepe bele zobe. Le da... Pod njeno zgornjo ustnico... Sta se skrivala dva daljša. "Res ga hočeš rešiti, ne?". Na glas se je zasmejala in dekličino srce š se je še bolj prelomilo, ko je v situaciji kot tej, slišala smeh kot od te ženske. "Ljubezen. Tako neumna stvar.". Spustila ga je na tla in z glavo je boleče udaril ob kamnita tla. "Poglej kam te je ljubezen pripeljala!", ženska se je ponovno na glas zasmejala in se približevala deklini v svojih vrtoglavih visokih petah.

Prestrašeno dekle se je s hrbtom plazilo nazaj, strah je preplavljal njen obraz in bolj bleda in prestrašena ne bi mogla biti.

"Pripravljena si storiti vse zanj, imam prav?"

Dekle ji ni moglo odgovoriti. Njen glas je bil zamrznjen v času, le tihe piske si lahko slišal, ko se je njen glas počasi lomil od strahu.

"Če si res tako želiš, da živi, potem ti bom to ugodila, prelepa mlada deklica." ženska se je sklonila k njej in stisnila njena lica z eno roko. Nato jo je dvignila v zrak in jo postavila na noge. "Ampak! On bo gledal." znova se je nasmehnila, to je bil zloben in privoščljiv nasmeh, kot da je na to priložnost čakala že od rojstva. Obrnila se je in pogledala fanta na tleh, ki je počasi prihajal k sebi. "Srček, mogoče bi to hotel videti." in ko se je znova obrnila h dekletu, je njen nasmeh izginil, splahnel, njen glas pa se je spremenil "Konec konec, bo to zadnjič , da bo videl svojo predrago mrdniti."

Počasi je dvignil svoj pogled, bil je zmeden, brez orientacije in tak je bil tudi njegov pogled. V trenutku, ko je ozrl njuni postavi, je vedel kaj se bo zgodilo. Njegovo srce se je stisnilo v boleč krč in prosil je Boga naj prepreči to hudodelstvo, naj spremeni vse skupaj, naj današnji dan izgine iz spomina časa. Karkoli. Karkoli samo, da ji ne bi bilo treba umreti. Da ji ne bi bilo treba umreti na tak način. Zbral je moč in se pobral, pograbil je meč, ki je ležal na tleh in se zagnal proti ženski, da bi jo zabodel v hrbet in skozi njeno srce preden bi bilo prepozno. Ampak to je že bilo. Dekličin vrat je bil preveč izpostavljen in vse se je dogajal v počasnem posnetku. Ženska je uživala v njunem trpljenju, ki ga je povzročila ona, dajala jima je upanje, ki bo propadlo v trenutku, ko se bo tudi rodilo. Oba pa sta plesala kakor je ona želela. Ko je videla, da so fantove oči zasijale z upanjem in pogumom, je neusmiljeno zakopala svoja čekana globoko v nežen vrat tega nedolžnega dekleta.

Zdaj ni bilo več vrnitve.

Na ves glas je zavpil, njen krik je bil poln groze, prežet z obupom in žalostjo, ki se je zdaj pretakala po njegovih žilah "Ne! Leticia!!". Ni našel moči, da bi premaknil noge, njegovo telo je bilo naenkrat prazno, popolnoma je otopel, komaj je še držal meč v rokah. Gledal je, kako je življenje steklo iz obraza njegove predrage zaročenke. Njene oči so izgubile sijaj, niti ene iskre življenja ni bilo več v teh zrcalih duše. Niti jokati ni mogel primerno. Samo ena solza je spolzela po njegovem licu in pustila kruto sled za seboj.

Ženska je končno izvlekla svoje zobe in kruto, brez čustev in empatije vrgla mrtvo dekle na tla. zanjo je bila le vrečka krvi, njena tekmica katere se je želela znebiti že zdavnaj. Obliznila si je ustnice in svoje temne lase je vrgla preko ramen "Mogel bi jo videti, kako je rotila. Kot premočen cucek, klečala je pred menoj in rotila naj ti prizanesem."

Pogledal je v tla, kjer je ležala njegova zaročenka. Čutil je, da mora dokazati, da njena smrt ni bila zaman, želel je verjeti, da je njena smrt pomenila nekaj. Ni bilo zaradi časti ali ponosa, to je bila njegova potreba in neskončna ljubezen do nje. Okrepil je prijel okrog držala meča, njegove obrvi so se namrščile in jeza se je z vsakim vdihom bolj kopičila v njegovih prsih. Jeza ga je popolnoma zaslepila in brez pomisleka je stekel proti ženski, ki je še vedno imela krvave ustnice. Ona se ni ganila, vedela je, da je slaboten in ranljiv, zato ni storila nič. Njen načrt je bil ubiti njo, ne pa njega. In to je že storila.

Ko je že bil pripravljen, da jo bo zabodel, se je z neverjetno hitrostjo obrnil in zgrabila konico rezila in s tem prevzela nadzor nad njim. Malce je porezalo njeno dlan, ampak vedela je, da se bo rana zacelila v nekaj sekundah. Šele zdaj je njegova ranljivost prodrla na plan. Ko je tekel, je izgledal kot bojevnik, ki se je bojeval v tisočih bitkah in je bil navajen izgubljati prijatelje in ljubljene osebe. Zdaj, ko pa je nekdo ustavil njegov meč z gibom mehkim kot ljubezniv dotik, se je popolnoma zlomil. Padel je na kolena, glavo je imel sklonjeno, roke so se mu tresle. Ni zmogel več. Čakal je in čakal, da bo tudi iz njega ženska izsesala zadnji del njegove duše, ampak nič se ni zgodilo.

Tako je bilo tudi čez nekaj trenutkov...

In še čez nekaj trenutkov...

...še vedno je bil živ.

Pogledal je gor v njen obraz, njegovo oči so drle vanjo. Nagnila je glavo, njen obraz je bil zdaj poln empatije "To ni v moji naravi, srček. Želela je, da jo ubijem. Samo uresničila sem njene sanje."

Vedel je, da to kar je ženska rekla ni bilo res. Njegova zaročenka je bila taka kot on, polna optimizma, temeljila sta na pozitivnih čustvih in dobremu počutju. Ne, njegova predraga ni želela umreti. Vedel je to. Hotel se je temu upreti, ampak bil je tako utrujen, bolečina ob izgubi se je še vedno širila po njegovem telesu, ni bilo več zdravega razuma, nobenega petja ptic ali žarkov sonca. Bolečina je prinesla slike njegove izbranke mrtve na tleh. Njegov um se je potemnil. Njegovo srce pa je počasi, kos za kosom, razletelo na milijon delcev.

"ne bom te ubila, srček. Preveč si neprecenljiv zame." ženska se je nasmehnila preden se je glasno zasmejala.

Zadnja stvar, ki jo je videl, so bile njene čudovite strutene ustnice in za njimi, dva dolga čekana, pripravljena, da se zakopljeta v novo, sveže, vroče in sočno meso.
31. maj 2016
u186827
u186827
Next, ful dobro
31. maj 2016
Hvala
31. maj 2016
Next
31. maj 2016
u192373
u192373
Next
31. maj 2016
Next
31. maj 2016
Next. zelo zanimiv slog pisanja imaš. všeč mi je da je nadnaravno. poleg tega imaš verjetno zanimiv plot zgodbe,tako da se bo zmeraj nekaj dogajalo. če boš znala dobro vse vpeljati boš zagotovo dobila prvovrstno zgodbo. kar tako naprej.
18. junij 2016
Hvala hvala ^-^
19. junij 2016
Dragi dnevik!
Spet sem jaz, Margoire. Seveda, sem jaz, to je vendar moj dnevnik.
Končno je napočil ta dan, ko bom končno lahko šla na moj prvi ples kot mlada dama in ne otrok. Zelo se veselim, Georgia celo upa, da naju bo kakšen mlad moški opazil in čez čas zasnubil. Jaz pa takih sanj nimam. Samo želim si ustvariti družabno življenje, ki bo stalo na temeljih mojega obnašanja in ne na ugledu mojih staršev. Za to posebno priložnost sem izbrala navadno obleko olivnate barve s kančki bele. Ne želim prevelike pozornosti, želim le pokazati, da sem navadno dekle, ki se zna obnašati. Obnašanje je ena od najpomembnejših lastnosti v današnji družbi, imamo stroga pravila in upam, da jih bom znala uporabiti, ko bom obkoljena z ljudmi. Moje plesne veščine sem trenirala 2 meseca samo zato, da bi lahko zadovoljila množico, še mojo teto sem vprašala za nasvet, kako se pogovarjati z osebo, ki ima večji ugled od mene. Domačo nalogo sem opravila. Moje srce pa mi še vedno ni dalo miru, zelo sem živčna glede tega. Vseeno mi je, če ma opazi kakšen mlad vpliven mož. mojim staršem pa ni. Stara sem že 18 let in še vedno nisem zaročena, kar skrbi mojega očeta. Počutim se, kot d sem mu dolžna. Ljudje ga spoštujejo, saj je odličen zdravnik in posvojil me je, vzel k sebi, po smrti moje biološke matere, ki je umrla za kolero. To je najmanj kar lahko storim zanj, poiščem primernega moža in postanem očetu v ponos. Nočem, da bi obžaloval svoje odločitve, ki jo je storil v preteklosti. Že zadnjih par dni razmišljam o besedah, ki mi jih je izrekla moja ne prava mati. Rekla mi je, da ni moja dolžnost zadovoljiti njiju, da sta že tako ali tako zelo ponosna na to kar sem postala, prijetno mlado dekle. Ampak, dnevnik, mislim, da mi je to rekla samo zato, da ne bi bila pod prehudim pritiskom, kot so nekatera druga dekleta. Vem, da je Georgin oče zelo nezadovoljen z njo, to mi je povedala ona sama. Moram priznati, da je malce preveč spogledljiva in malce divja.

"Margoire?", je slišala klic matere.
Hitro je odgovorila "Samo trenutek, mama!" zaprla je dnevnik in ga pospravila v predal.
19. junij 2016
u192373
u192373
V katerem časovnem obdobju pa se to dogaja?

Next
19. junij 2016
Viktorijanska Anglija, seprau 19. stoletje
19. junij 2016
u192373
u192373
Aha ok
19. junij 2016
Next
20. junij 2016
Next
20. junij 2016
Next
20. junij 2016
u186827
u186827
Next
20. junij 2016
Pogledala se je v ogledalo in se prepričala, da je vse tako kot je moralo biti. Lasje so še vedno skoraj neudobno (vsaj zanjo) razkrivali njen vrat, ampak, ker je bila to današnja moda in so vsa dekleta nosila take lase, se je toku prepustila tudi Margoire, saj ni želela izgledati kot popolna žival in postati izobčenka londonske družbe. Popravila je svojo obleko, da je tkanino v lahkih valovih padala okrog njenega telesa. Za vsak primer je še preverila, kako se drži njen korzet in, če je bil postavljen tako, kakor je moral biti. Seveda, je korzete nosila že prej, ampak za danes, je želela, da je popolno.
Ko se je končno prepričala, da je vse tako kakor si je zamislila, je damsko stekla po hodniku in dol po stopnicah v vežo, kjer sta jo čakala mati in oče.
Mama se ji je malce nasmehnila in jo ljubeznivo stisnila k sebi, njene oči so bile solzne "Prelepa si. Vsakemu moškemu boš stopila v misli in tam tudi ostala.", nato je pogledala Margorijinega očeta "Boš samo stal tam, Randall?"
Oče je naredil velik korak proti svoji hčeri in jo objel "Mlada dekleta kot ti ste prava in prelepa prihodnost našega naroda, Margoire."
Margoire je zardela in hitro pogledala stran. Ne smem kazati mojih občutenj..., je pomislila.
"Ne skrivaj svoje zadrege. Ravno to je danes tisto, kar moški obožujejo." ji je pomežiknil oče in mama je rahlo in igrivo udarila njegovo ramo, kot v opozorilo, kako se pogovarja z njo.
Njihov butler, Jeremy Marshall, se je pojavil pred njimi "Kočija je nared, milady."
Prijazno se mu je nasmehnila "Hvala, Marshall." in jo je tudi pospremil ven ter pridržal rata kočije zanjo. Splezala je noter in kočijaž jo je prvo odpeljal to Georgijine hiše.
21. junij 2016
u186827
u186827
Next
21. junij 2016
Next
21. junij 2016
Next
21. junij 2016
u192373
u192373
Next
21. junij 2016
Georgia je bila prelepa v svoji puhasti vijolicni obleki in Margoire je zraven nje izgledala kot zalostna devica. Georgia se je siroko smehljala, njene modre oci so mocno sijale od pricakovanj, njeno lepoto pa so poudarile se roze v laseh.
"Heeej!" Se je nasmejala Georgia in svojo prijateljico tesno objela, ko sta bila kocno skriti v kociji pred nadleznimi sosedi.
Margoire jo je prijazno pozdravila, a ne tako zivahno, kakor je Georgia njo, saj je vadila za ples. "Zivjo, Georgia."
Prijateljica je zavila s svojimi ocmi in se zahihitala "Ne bodi tako zadrgnjena, moskim to ni vsec, ves?"
"Georgia, vedno sem zadrgnjena, to ni nic novega. Kakorkoli, ce se prav spomnim si mi omenila, da je tvoj oce nasel primerne snubce zate! Mi bos povedala kaj vec?"
Na glas se je zasmejala in v obupu zamahnila z roko "Vsi so stari vsaj 50 let ali pa neumni."
Margoire ni bila vsec misel na poroko s starejsim moskim, ampak mogoce dober moz pride le iz starejsega moskega. "Vem, ampak..."
Georgia jo je prekinila "Ne!" Globoko je zavzdihnila "Ne bom se porocila s starcem! Kolikor vem, bi ga lahko srcni infarkt na najini porocni noci! Mislim, dobro, resila bi se ga, ampak... porocna noc!"
Margoire se je zahihitala, ni si mogla pomagati "Ah, Georgia, ti si tak biser."
Kocija se je ustavila in obe sta vedeli, da sta prispeli. Kocijaz je izpolnil svojo dolznost in damama odprl vrata kocije, da sta lahko izstopili. Njuni starsi so bili prav za njima, ampak niso prisli skupaj
Margoire in Georgia sta stopili v dvorano. Vse je bilo precudovito urejeno v belih in zlatih okraskih. Kristalen lestenec je proizvajal dovolj luci za celo dvorano in s tem ustvaril carobno vzdusje, kakor da sta se dekleti znasli v pravljici. Manjsi orkester je bil postavljen v ozadju, ki je igral simfonije in zabaval mnozico. Koncno to ni bil ples v maskah, bil je samo navaden ples s prelepimi oblekami tedanje londonske druzbe. Margoire in Georgia sta bili obkoljeni z mladimu ljudmi, moskimi in zenskami. Spoznavali so se med seboj, pili vino ali sampanjec in se pogovarjali.
Eden od sluzabnikov ju je naznanil "Lady Bachelor in Lady Lefevre."
22. junij 2016
u192373
u192373
Next
22. junij 2016
Next
22. junij 2016
Next
22. junij 2016
u186827
u186827
Next
22. junij 2016
Next
22. junij 2016
Vse oči so se uprle v njiju. Margoire je vedela, da vsi gledajo Georgia, ki je žarela s svojimi žarečimi očmi. Ona pa je sramežljivo stala zraven nje, bila je samo srečna, da je tukaj in, da se bo lahko predstavila kot Margorie Lefevre, ne pa Randallova hči. Dekleti sta stopicljali dol po stopnicah in se zlili z množico bogatih ljudi, kateri so užival v važenju, koliko denarja imajo.
Ko sta se dekleti vljudno prerivali skozi grupo ljudi, da bi prišli do kozarca šampanjca, jima je mlad gospodič prekrižal pot "Oprostita mi, dami. Odpustita mi za tako nevljuden pristop."
Georgia se je nasmehnila, a se je celo malce držala nazaj "Zakaj bi vam odpustili, gospod?"
Nasmehnil se je, njegove ustnice so se razpotegnile v širok nasmeh, ki je razkrival lepo negovane zobe. Margoire je bila v trenutku očarana. Zmedel jo je s svojim privlačnim obrazom in primernim vedenjem. Njegove oči so jo opazovale z mehkobo "Lord Justinian Crane, milady."
Georgia je stegnila roko, čeprav se je Lord Crane predstavil Margorie. Georgia je bila skoraj obupana za njegovo pozornost. "Lady Georgia Bachelor, milord."
Njegove oči so jo na hitro ošinile in s svojim molkom jo je že skoraj užalil. Končno je prijel njeno roko in se na rahlo priklonil, ampak ne prav pretirano "Pozdravljeni."
Šele takrat je Margoire spoznala, da je zadrževala dih v upanju, da se bo izkazal kot pravi gentleman. Ni je razočaral. Pogledal jo je in v trenutku je vedela, da se mora predstaviti. "Lady Margorie Lefevre, milord." Njen glas je bil mehak in poln obljub.
Nežno je stisnil njeno roko in poljubil njene členke. Zardela je in v trebuhu je začutila metuljčke, ki so noro letala naokrog, kar jo je le naredilo še bolj živčno. Pogledal jo je točno v oči, njegove zelene oči so se lesketale, kot smaragdi "V čast mi je, Lady Lefevre."
Georgia, ki je stala zraven nje, se je smehljala, saj je vedela nekaj česar Margoire očitno no.
"Ste od tukaj?" vprašanje se je izstrelilo iz ust Lord Crana in bilo je namenjeno Margoire sami.
Malce je bila prestrašena, bil je kar direkten in ravno to jo je privlačilo še bolj "Ja, milord. Moj ded je bil Francoz. preselil se je in v Londonu ustanovil manjše podjetje."
Želel je vedeti več, zelo je bil zainterisiran za to mlado damo, ki je stala pred njim v obleki olivne barve "In vaš oče?"
"Osebni zdravnik mnogih kraljevih družin je, vključno z Windsorji." Margoire je bila ponosna, da se je lahko pohvalila z delom svojega očeta, bil je dober mož.
Lord Crane je bil navdušen, celo malce prestrašen "Moj oče včasih pije popoldanski čaj z Windsorji. Mogoče sta se najina očeta že srečala.?" Obupno ji je želel dokazati, da je njegova družina tudi pomembna.
Margorie je skomignila z rameni, njena ramena so iz gledala majhna, zavita v obleki kot ta in to je v Justinianu zbujalo čustva posebne narave "Mojega očeta ponavadi povabijo na večerjo ali kosilo. Čaj pa največkrat pije z Lancasterji."
Justinianove oče so se razširile, ni mogel verjeti, da ima to dekle, ki sploh ni iz kravljeve družine, skoraj toliko vpliva v družbi kot sama kraljica Victoria "Zelo zanimivo. S kom pa vi pijete čaj, milady?"
Margoire je vedela kam meri Lord Crane in niti malo je ni motilo. Še več kot všeč bi ji bilo, da bi tega mladega gentlemana še kdaj videla, mogoče jedla biskvit in ga poslušala govoriti, medtem ko bi vsake toliko časa naredila požirek čaja. "Največkrat pijem čaj z mojo družino. Včasih pa popoldne obiščem hišo, kjer stanuje Lady Bachelor."
22. junij 2016
A bi gdo brau, če bi tole zgodbo dala na wattpad? Pač u angleščini se sliš še bl fensi
22. junij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg