Forum
1. DEL

19- letna Anabella, ki je bila po značaju tiho, delavno pa tudi pametno in prelepo dekle, je izhajala iz dobre plemiške družine. Vendar, je oče hazardiral in zaigral večino premoženja. Ko je Anabella za to zvedela, mu je prepovedala nadaljno igranje. Oče je to upošteval in se bolj posvetil družini. Družina je bila srečna, dokler Tom Halley ni zbolel za tifusom in umrl pred 3 meseci. To je bilo za družino moreče obdobje. Bella, kakor so jo klicali domači, pa je prevzela skrb za družino in račune, to je pomenilo mater Frederico, brata 14-letnega Charlesa in 13- letnega Roberta, 4- letni dvojčici Angelo in Analee, posesti kolikor jih še je ostalo in podnajemnike, hvalabogu se jim še ni poznala finančna stiska pa se bo zelo kmalo pokazalo, če ne bo kaj ukrepala. V tem času je Bella pregledovala zemljiške knjige in opazila, da so njihova polja zelo dobre kakovosti. Začela je razmišljati, če bi izbrala dobro izbiro poljščin in ladijskega prevoznika, ki bi bil pripravljen za majhno ceno prepeljati čimveč izdelkov za Vzhodnoindijsko družbo, ki je kupovala pridelke za astronomsko ceno, bi veliko bolj izboljšala njihovo finančno stanje. Nato je zaslišala hrup s vhodnih vrat, njena družina se je vrnila domov s sprehoda po Hyde Parka, ki je bil najbolj moden park v Londunu, saj se je tam zbirala vsa londonska smetana. Zaprla je knjige in se odpravila po stopnicah navzdol, da bi pozdravila domače » Živjo, kako ste se imeli na sprehodu?« In se smehljala, ko je opazila zmešnjavo v veži, saj je mladina govorila vsepoprek. » Dolgčas je bilo« sta odvrnila hkrati Charob(Charles in Robert) in oddala suknjiče strežaju Tobbu. Vedela je, da to ni res, saj je listje ležalo na dvojčicah, to je pomenilo, da so se igrali skrivalnice. Dvojčici sta od navdušenja skakali po zraku in Angela je rekla: »To ni res Charob!« »Zakaj lažeta, to ni prav! Analea za njo.« Mama je pomagala se sleči dvojčicoma in pogledala dvojčici tako, da sta odsekano utihnili. Bella je šla k mami: »Mama kako pa ti?«, » Ljuba moja Bella pa dobro sem, ne skrbi zame.« in se ji prvič po dolgem času nasmehnila. Bella se je samo spraševala od kod dobra volja pri mami, saj je še po 3 mesecih jokala za očetom, ki se je v zadnjih mesecih spremenil v ljubečega in odgovornega moža in očeta. Fanta sta se šla okrepčat in preobleč za boksarski klub Jameson. Mama je zaklicala deklicama: »Srčici, pojdita v svojo sobo in se pripravita za kopel in skupaj razmislita, katero zgodbico bi radi slišali prav?« Deklici sta pokimali in stekli v svojo sobo. Bella je občudovala mamo, kako je bila tako ljubeča do svojih otrok pa obenem stroga. Nato se je mama obrnila k njej » Bella, nekaj ti moram povedati, pridi z menoj v delovno sobo« Bella je šla za njo in zaprla vrata. Frederica se je usedla na divan in z roko povabila Bello, naj se ji pridruži. Nato je počasi začela: Anabella, saj vem, da ne maraš družabnih dogodkov, ampak nimaš druge izbire kot da si najdeš dobrega bogatega moža in tudi ne želim, da sama prevzameš odgovornost svojega očeta.«, » Mama, zame ni možnosti, saj sem brez dote, vendar sem zadovoljna, da skrbim za vas in našla sem res dobro rešitev, kako bi izboljšala naše finančno stanje .« Mama je premišljevala in pokimala »No dragica, glej dam ti 2 meseca, da ta načrt uresničiš in na družabne prireditve pojdi, kadar boš želela, in še to, zelo sem ponosna nate« Bella je hvaležna, da jo mama razume in jo objela. Ta pogovor ji je dal novo moč. Po tem pogovoru se je popoldan prevesil v noč in ona je že mela načrt, kako bi prepričala ladijskega prevoznika, ki se je imenoval lord Wycliffe, ki je bil znan po tem, da drži besedo. Samo težava je bila ta, da se je lord Wycliffe za posle zmenil z moškimi ne pa z ženskami. Škoda, ampak ni se vdala, domislila se je namreč, da bi se preoblekla v hlapca in se dogovarjala namesto g. Halleya. Preden so se domači odpravili spat jih je poljubila in zaželela lahko noč. Nato je počakala, da so vsi zaspali vred s Tobbom, ki je ugasnil vse luči v hiši. Ko je ura odbila 11 zvečer, se je odpravila iz hiše preoblečena v hlapca proti pristanišču, kjer je bil bar Pujs, nič kaj prisrčno ime, ampak tam se je udeleževal poslov lord Wycliffe. Ko je vstopila…..

Upam, da vam bo zgodbica všeč................čene lahko kaj pokomentirate pa bom probala izboljšati :*
06. avgust 2013
4 nexti, da nadaljujem ;D
06. avgust 2013
2. DEL

Preden so se domači odpravili spat, jih je poljubila in zaželela lahko noč. Nato je počakala, da so vsi zaspali vred s Tobbom, ki je ugasnil vse luči v hiši. Ko je ura odbila 12 zvečer, se je odpravila iz hiše preoblečena v hlapca proti pristanišču, kjer je bil bar Pujs, nič kaj prisrčno ime, ampak tam se je udeleževal poslov lord Wycliffe. Ko je vstopila……se je zaletela v nekakšen zid…upsi… počasi dvignila glavo in se zazrla v oči elegantnega gospoda. Ravno se mu je hotela opravičiti, ko se je oglasil on: »Hej kam pa se ti tako mudi pobič?«. »Ammm iščem gospoda Wycliffa, mogoče veste kje je?« ga vprašam z namerno nizkim glasom, da ne bi ugotovil, da sem ženska. Gospod še vedno gleda vame in se namršči » Kdo pa ga potrebuje?....sploh ob tej pozni uri?«. Hotela sem mu reči, da ga jaz potrebujem ampak to bi bilo brez smisla… » Gospod Halley, jaz pa sem njegova desna roka, gospod mi je zaupal sestanek z lordom Wycliffom«. Mine nekaj trenutkov, ko končno odgovori »No tukaj pred tabo sam lord Wycliffe, zakaj pa naj bi bil hlapec desna roka gospoda Halleya?« se mi posmehne. Zgrabi me jeza in ima me da bi ga počila po glavi, vendar se obvladam »Gospod, to je le preobleka« očitno mi verjame. Nato se je ozre po krčmi in pomigne, naj mu sledim in kmalu sem se znajdem na hodniku. Ustavi se pred vrati,izvleče ključe ter odpre vrata. Pusti mi, da grem prva noter v sobo in mi takoj sledi. Soba je bila razkošna, nič načičkana, temnih barv, prostorna, na sredi je stala velika kvadratna miza z 4 stoli. Takoj se usedem na stol, ki je najbolj oddaljen od njega in naredim sklep, da mu bom povedala kupčijo in grem . On pa nasprotno se usede na stol, ki mi je nasproti in tudi najbližji. S strahom ga pogledam, saj njegova drža odraža moč, ki je nikakor ne moreš spregledati. Vdihnem za pogum in začnem »Gospod Wycliffe, zahtevam, da ta sestanek ostane tajen, razumete?« on mi le pokima in olajšano nadaljujem »Torej gospod Halley bi rad čim bolj izkoristil svoja polja s potrebnimi poljščinami, ki bi se pri Vzhodnoindijski družbi prodale za astronomsko ceno«. Tedaj se oglasi on »Še vedno ne razumem, kaj je moja vloga pri tem?«. » Počakajte, pa boste slišali« lord Wycliffe samo skomigne. » No, za prevoz do tja si je izbral vašo družbo ladij, ki bi prepeljale njegove poljščine Vzhodno indijski družbi, to bi bilo vse«. »Poba, ne…. fant, kako ti je ime?« začudeno ga pogledam in si hitro izmislim ime »Teo gospod, zakaj?«. »Da se bova razumela Teo«. Vstane in začne hoditi okoli mene in počutim se kot ujeta miška. »NoTeo, nisva še končala, ker imam še nekaj vprašanj zate, če mi boš znal odgovoriti«. »Seveda, da bom gospod, kaj pa želite vedeti?«. Postavi se pred mano, sklonim glavo in si pasem oči na njegovi čudoviti postavi. Bog, saj so ga same mišice , mhmm čudovito. » Kot prvo vprašanje Teo, zakaj ni mogel priti gospod Halley osebno?« in me motri s pogledom. Nadenem si breizrazen pogled » Gospod je trenutno slabega zdravja in ga bom nekaj časa nadomeščal«. » Drugo vprašanje pravzaprav trditev Teo, da je gospod Halley trenutno finančno na slabem« Bolj, kot si misliš in kako ve??? Odvrnem pogled » Da gospod«. »Dobro, se strinjam. Vendar, se dogovoriva to, ko bodo pridelki, pridi k meni ali pa pošlji služabnika s sporočilom, da se dogovoriva glede cene in kako bova naprej poslovala. Ko pa bo gospod boljšega zdravja, mu povej da bova imela z gospodom sestanke na mojem domu, jasno?«. »Jasno« mu salutiram ter grem do vrat, ki so zaklenjena. Prekleto, zakaj so vrata zaklenjena? » Vrata so zaklenjena iz varnostnih razlogov Teo« tačas pride do vrat in jih odklene. Poslovim se. Pridem na hodnik in počasi dvignem glavo ter z nejevero opazujem kroglo,ki prihaja proti meni, hkrati se nekaj vrže name, ugotovim, da je to sam gospod Wycliffe. Kakor otopela opazujem, kako je krogla zadela gospoda Wycliffa in zakričim. Ojoj a je to moj glas, daj Anabella zberi se! Postavim se na noge kljub bolečini v nogi, izpod gospoda, ki leži kakor mrtev. Hitro mu potipam srčni utrip na roki in hvalabogu zatipam utrip, le nezavesten je. Ko ga tipam, kje je poškodovan, vidim, da je krogla zadela njegovo ramo, vendar iz rane začne teči veliko krvi. Ne razmišljam in takoj strgam trak blaga in mu naredim čvrsto prevezo. Zaprem oči še vedno pretresena, ko slišim, da se premakne in glasno zajame sapo. Odprem oči, vidim gospoda Wycliffa, ki gleda, ne bulji v mojo srajco. Pogledam, kaj je tako pritegnilo njegov pogled in z grozo ugotovim da so se preveze na prsnem košu strgale in napol razgalile moje oprsje. » Gospodična…« Moram oditi in to hitro. Z rokami srajco zadržim bolj skupaj in hitro kolikor morem z bolečinami v nogah stopam proti vhodnim vratom gostilne, ko zaslišim za sabo njega » Gospodična čakajte!« Pogledam nazaj in on hodi proti meni vedno bližje. Stisnem zobe in se vrinem me dva moška pred vrati ter enega rahlo porinem, da pijano pade po tleh. To sem storila zato, da bi upočasnila njega. Zaslišim ga, ko zakolne, uspelo mi je. Ko sem pred gostilno začnem teči, dokler ne pridem do vogala Ridgeway street, se zadihano ustavim in grem počasi z muko peš do doma. Na srečo še vsi spijo, ko odprem vhodna vrata. Ko pridem v mojo posteljo, se slečem, vržem na posteljo in v hipu me vzame spanec. Zbudi me svetloba, ki mi sije na obraz in kričanje mojih sestric. »Anaaabellaa zbudii see!«mi zakričita na ušesa Angela in Analea. Pretkano se nasmehnem in ju zagrabim vsako na eni strani in ju zavalim v posteljo. »Zdaj je čas za maščevanje! Ha-ha-haaa!« žgečkam ju, dokler me ne prosita za milost.
19. avgust 2013
3. DEL

Na srečo še vsi spijo, ko odprem vhodna vrata. Ko pridem v mojo posteljo, se slečem, vržem na posteljo in v hipu me vzame spanec. Zbudi me svetloba, ki mi sije na obraz in kričanje mojih sestric. »Anaaabellaa zbudii see!«mi zakričita na ušesa Angela in Analea. Pretkano se nasmehnem in ju zagrabim vsako na eni strani in ju zavalim v posteljo. »Zdaj je čas za maščevanje! Ha-ha-haaa!« žgečkam ju, dokler me ne prosita za milost. » Bella, prišli sva te zbudit za zajtrk pa si spala kot polh« se mi zareži Angela. Seveda kot polh, če sem spala le 3h…. Analea pa resno pove » Ja, najprej sva ti šepetaje povedali, potem malo bolj naglas, pa še bolj naglas pa nisi nič slišala, potem pa se je Angela domislila, da bi ti kar zakričali na ušesa in je delovalo. » A tako, pravita«.Vržem jezen pogled proti Angeli, vendar me kmalu premaga smeh. Mhm…4-letnica ima pa pametne zamisli. » No potem se vama moram najbrž zahvaliti za lepo budnico, HVALA! in vaju nagnati iz svoje sobe, da se preoblečem,ne?« Zahihitata se in odideta iz moje sobe. Vzamem si 20 minut, da se v miru preoblečem in uredim. Odločim se za preprosto zeleno muslinasto obleko, ta je bila edina najlepša,ki mi je še ostala. Ko pridem v jedilnico me vsi začudeno gledajo. Robert odloži časopis » Bella a si bolna ali kaj?«. Tačas pride Charles do mene in mi potipa čelo» Očitno da ne, ker nimaš vročine« in me pospremi do mojega stola. Počasi se usedem in čakam, da mi služabnik Tobb na krožnik naloži jajca in slanino, kar je moj najljubši zajtrk. Nikakor ne razumem, kako so druga dekleta sita samo z kruhom marmelade, halo? To sploh ni zajtrk….. Mati mi položi dlan na roko » Ljubica, saj videti si tako bleda in neprespana ter še nikoli nisi zamudila na zajtrk oz. vedno prideš pred nami.« Nasmehnem se ji » Ne skrbite zame, le nočno moro sem imela pa nisem mogla takoj zaspati«. No v resnici sem po slačenju obleke še 2h mrzlično iskala rešitev za obogatitev našega finančnega stanja, saj Wycliffe odpade, saj je videl, da sem ženska in z ženskami ne posluje, torej….Nehaj razmišljati o tem! Gledam ostale, kako uživajo v zajtrku in je čutiti veselo vzdušje pri mizi, zato jim ga tudi nočem pokvariti s svojimi skrbmi. Pogledam na krožnik, se mi prav pocedijo sline, saj včeraj zvečer nisem prav nič jedla od vznemirjenja. V rekordnem času pojem zajtrk in opazujem ostale pri obedu in vidim mamo, ki me gleda z vprašanjem v očeh. »Mama, kaj pa je?«. Frederica malo okleva » Bella veš, včeraj sem dobila povabilo, ki ga ne morem zavrniti, danes sva namreč povabljeni na zabavo tvojega prijatelja lorda Williama Cambridškega«. Ta pa že ni moj prijatelj, saj prijatelji ne otipavajo ne? Jaz samo nejeverno gledam mamo. » Oprostite, očitno sem izgubila spomin, a ga nisem pred 3 meseci na debitantski zabavi Marsednovih, udarila s pahljačo in ga ranila, on je bil pa ves užaljen?«. Mama zamahne z roko » Dragica nee, nisi izgubila spomina, on je rekel, da ti je oprostil, saj je sklepal, da si bila le mičkeno vznemirjena«. Jaz pa da sem bila vznemirjena? MIČKENO? Pa ta človek je rojen prilizovalec, resno. Že hočem reči, da ne bi šla, vidim v maminih očeh prošnjo in celo.. upanje? Ravnodušno zmignem z rameni »Očitno mi ne preostane drugega«. Mamin obraz takoj preplavi olajšanje. Vendar se takoj namršči »Ojoj pozabila sem na prevoz, pa sem izrecno obljubila Williamu, da bova prišli…« A zdaj je pa dovolil, da se ga tika, to pa ni dober znak… Pomirjevalno se ji nasmehnem » Mati, bom že jaz uredila prevoz« in mi hvaležno stisne roko. »Hvala dragica«. Razmišljam, kje bi se dalo dobiti kočijo…..mmm…….Ja! Pri kovaču se da najeti kočijo, vendar najemnina ni poceni, pa kaj bomo pa še bolj zategnili pasove pa bo….Ko končava s pogovorom tudi ostali končajo z zajtrkom. Mama vstane od mize » Otroci pojdite malo na sprehod in ti tudi Bella brez ugovarjanja, jaz pa se bom odpravila na obisk k prijateljici Amandi Fox« Zastokam, saj je ženska res dobesedno lisica, saj se tako prilizuje mami, ki pa je tako naivna, pa četudi ji to dopovedujem 100x na dan. Na veliko žalost je tudi teta le komu drugemu kot Davidu Cambridškemu. Res ne razumem, zakaj se Amanda trudi okoli mame-naše družine. Mama čez natanko 5 minut odide k tej »prijateljici«, mi pa se odpravimo v Hyde park. V parku smo sami, saj je še malo prezgodnja ura za sprehod. Odločimo se, da bomo zapeli. Izberemo si Hallelujah, saj le to znamo vsi skupaj zapeti. »Bella, ti začni, ker znaš tako lepo peti« odločno ukaže Analea. » No prav, če mi že tako ukažete mlada gospodičnica« in ji pomežiknem. Analea se nasmehne, kar ni prav pogosto, saj je ona resna dvojčica. Z Angelo se res razlikujeta kot dan in noč ampak se zelo dobro dopolnjujeta. Pri refrenu se mi ostali pridružijo. Ustavim se, saj ne morem več peti hkrati se pa nekaj premakne med drevesi in veje razkrijejo jezdeca na konju. Ta se očitno odloči, da bo naredil krog ježe v parku. Mi pa nadaljujemo sprehod in pridemo do jase, ki je obdana z drevesi. Angela me pocuka za rokav, saj prav vem kaj me bo vprašala… »Bella a se lahko igramo skrivalnice lepooo prosim?«. »Nočem, da se izgubita, zato se prosim omejita in tudi vidva fanta na ta drevesa, ki so okoli nas, prav?« Vsi mi salutirajo, kar pomeni, da se strinjajo in prasnemo v smeh ( To nas je naučil oče, če bi mama vedela to….). » Samo kdo bo pa štel in iskal?« vpraša Robert. Odločim se, da bom prva jaz, saj bi mi koristilo malo zabave. Vsi so ZELO zadovoljni, saj dobro vedo, da ne maram skrivalnic in da traja dolgo, dolgooo časa preden najdem 1, kaj šele 4. Pa še takrat me prehitijo šeme male. No saj ne more biti težko v premeru 15m…upam, da bom našla vsaj Angelo, ki se reži ves čas, ko iščem kot neumna. Odpravim se k drevesu, naslonim na deblo in zaprem oči ter začnem odštevati 5 minut. Ko pridem do nič se odrinem od debla » Pripravite se šeme male, kajti prihaja pošast po imenu Bella!« Od nekje zaslišim hihitanje od Angele in Analee, pa režanje bratov. Odidem do najbližjega drevesa in kot pričakujem ni nobenega tam, nato grem do ostalih 7 dreves. Mine 10 min, počasi postajam zaskrbljena, saj nisem nobenega našla in še tišina je. Naenkrat tišino preseka krik, hitro ugotovim, da je bila Angela. »Angela!Kje si??« kar postaram se za 1000 let. Nedaleč od mene zaslišim glasno ihtenje, spodrecam si krila in sledim zvoku. Najdem jo v jarku, ki je globok vsaj 3m, še ne več. Kmalu za mano prihitita Charles in Robert, ki v naročju nosi Analeo. Obrnem se k njima »Charles pojdi do gospoda ali kateregakoli moškega, ki ima vrv, lestev in je dovolj močan, da bo lahko varno dvignil Angelo iz jarka, pa takoj!«. Potem zdrddram navodilo še Robertu » Robert, ti pusti Analeo tukaj pa steci do najbližjega doktorja in ga tudi zvleči sem, jasno?« Samo prikima in steče do roba parka, dokler ga ne vidim več. Z Analeo se odplaziva do roba jarka. Močno sumim, da si je kaj zlomila, kajti ona ne joka za vsako ranico. Še vedno slišim glasno ihtenje in jo poskušam potolažiti » Dragica, ne boj se, takoj te bomo rešili, prav?« Ihtenje nekoliko poneha. Zraven se vključi še Analea » Ja, princ na belem konju te bo prišel rešit, zaljubil se bo vate in srečno bosta živela do konca dni, pa še prej boš poročena kot Bella«. Jaz zavijem z očmi proti njej hkrati pa zaslišim Angelo, ki se zahihita, no to bo kar v redu opravičilo Analeo. Za sabo zaslišim korake, vstanem in vsa vesela se obrnem, ker je končno prispela pomoč. Kot vkopana obstanem na mestu, saj je pomoč ravno Wycliffe, ki za sabo vodi konja. Prešine me, da je moral biti jezdec ravno on. »Pozdravljeni, kaj pa imamo tu?« vpraša z globokim glasom, ki me takoj omreži. Par sekund sem brez besed, vendar se kmalu zberem » Gospod, rabili bi vašo pomoč. » Prav, kaj pa naj naredim?«. » Vi ste najbrž dovolj močni, da bi varno dvignili mojo sestro?« s tem mislim na njegovo strelno rano… . » Brez problema gospodična« ošabno odgovori. Stopim do jarka in mu pokažem, kje je sestrica padla. » Presnete barabe, te pasti nastavljajo tudi v parkih!«, ko to pove iz žepa potegne nož in konju prereže del vajeti. Na začetku ne razumem zakaj, ampak mi takoj potegne, da bo prerezane vajeti uporabil kot plezalno vrv. » Gospodična, držite konja na miru, da me bo potem sam potegnil navzgor«. Približam se konju in ga zadržim. On gre do roba jarka in se oklene vrvi. » Kako je ime vaši sestri?« ga zanima. » Angela«odgovorim, nato se počasi spusti dol in čez nekaj trenutkov začutim, kako napetost na vrvi popusti, torej je prišel do dna jarka. » Živjo Angela, ne ustraši se, sem David čisto priden fant, a ti lahko pomagam?« Fant….am bi rekla, da ga je kar precej moškega…. Pa David mu je ime, meni je to najlepše ime na svetu…. Tedaj se oglasi Angela » Seveda, da mi lahko pomagaš moj PRINC «, Hahah… nekaj sekund tišine ..» Princ? Am… ja princ sem ja, glej okleni se me okoli vratu pa bova kmalu zunaj, prav?«. Spodaj je slišati nekakšn šum » Auuuuuuuuu!, tako me boli noga in roka!«. Ojoj, upam, da poškodbe niso prehude… Vrv se napne » Titan, HAVT!« in konj začne premikati nazaj in jaz z njim. Kmalu se prikaže David, na njegovih iztegnjenih rokah pa leži nezavestna Angela in z njo stopi na tla. Švignem k njej, in jo hočem vzeti v naročje, vendar mi gospod prepreči » Gospodična, deklica potrebuje nujno nego….«.V tem trenutku prispe Robert z zdravnikom in Charles s dvema močnima delavca. Hočem se mu zahvaliti za pomoč, ko me prehiti » No kakor sem že rekel, punčka potrebuje nujno nego in jaz imam v bližini dom, zato bi bilo pametno, da jo odpeljemo k meni, vi in doktor pa bi bila zraven.« Tačas se vzdigne na konja skupaj s mojo nezavestno sestrico in mi poda roko. » Greste ali ne, to je vaša odločitev« reče nepopustljivo. Nočem, da je moja sestra sama s tujcem, torej primem njegovo roko in se usedem za njegov hrbet.

Ozrem se k bratoma » Charles, ti odpelji Analeo domov, ti Robert pa pojdi k Amandi in sporoči mami, da bova pri gospodu…in se delam kot da ne vem…rezidenca Davida Wycliffa« dokonča stavek Wycliffe. Oprimem se ga za pas, saj mi drugega ne preostane. Na začetku, ko se odpravimo mi je neprijetno, vendar ne tako zelo. Kar kmalu prispemo pred njegovo rezidenco, ki izgleda zelo mogočna z starinskimi rjavo-črnimi opekami, širokimi belimi okni in 3 stolpi, ki se dvigajo visoko v nebo.
19. avgust 2013
4. DEL



splošno
račun
podatki
profil
e-novice
blog
moje datoteke
moja domena
odjavi se


NEVIDNA LJUBEZEN-4. del
Ned, 03/03/2013 - 13:45 - katja.lovely

Ozrem se k bratoma » Charles, ti odpelji Analeo domov, ti Robert pa pojdi k Amandi in sporoči mami, da bova pri gospodu…in se delam kot da ne vem…rezidenca Davida Wycliffa« dokonča stavek Wycliffe. Oprimem se ga za pas, saj mi drugega ne preostane. Na začetku, ko se odpravimo mi je neprijetno, vendar ne tako zelo. Kar kmalu prispemo pred njegovo rezidenco, ki izgleda zelo mogočna z starinskimi rjavo-črnimi opekami, belimi okni in 4 stolpi, ki se dvigajo visoko v nebo. Hišo pa obkrožajo razni nasadi rož in različnih vrst grmičevja. To nekako omili na videz to tako strogo in elegantno stavbo. http://www.google.si/search?hl=sl&q=angle%C5%A1ke+rezidence&biw=1760&bih=832&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=DN4oUYfGPMXatAbm7IHwCg#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=najlep%C5%A1e++rezidence&oq=najlep%C5%A1e++rezidence&gs_l=img.3...26336.28437.0.29190.10.10.0.0.0.0.102.942.9j1.10.0...0.0...1c.1.4.img.d56tAJ5t-FE&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.42768644,d.Yms&fp=94a92564d6fd196f&biw=1760&bih=832&imgrc=8b6K2m0JtYWi6M%3A%3BCNJzSFbgoqCO2M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.ro.si%252Fslike%252FPalace-of-HolyroodHouse-3.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.ro.si%252Fa%252Fglavno-mesto-skotske.html%3B550%3B367,

Zakaj rabi en človek tako veliko hišo….mi ni jasno. Če bi se moja družina priselila, bi ostalo prostora še za kakšne 3 družine… Konj- Titan se ustavi natanko pod stopnicami razkošnega vhoda, ki ga krasita 2 velika ovalna stebra. Nenadoma se prikažeta služabnika v zeleno-črnih livrejah z grbom rodbine Wycliffov. Še celo služabniki so tako elegantni in nekam vzišeni! sem presenečena. Pri nas z Tobbom ravnamo kot družinskim članom, čeprav na prvi pogled tega ne opaziš. » Cole, pomagaj gospodični dol s konja« in mi počasi razklene prste. » Gospod, saj znam sama!«. » Rajši me ubogajte damica« reče s resnim glasom. Služabnik Cole se postavi ob bok konja, me prime za pas in spusti na tla ter se umakne za 3 korake stran od mene. Nato se previdno in počasi spusti še on skupaj z mojo sestrico. »Green, odpelji konja v hlev, očisti in ga nahrani, jasno.« služabnik se prikloni in odpelje konja proti hlevu, ki je bil ogromen, koliko konjev je bilo sploh notri?? Brez opozorila me močno potegne s sabo po stopnicah, vendar popusti prijem, ko prideva do vhodnih vrat. V tistem trenutku se odprejo vrata in vidim gospoda srednjih let, ki napeto pogleduje od lorda do mene. » Bald, takoj pokliči mojega zdravnika, tistega Hobbsa« Brez besed se glavni strežaj obrne in najbližjemu služabniku preda sporočilo, ta pa takoj steče do konja in oddirja na konju nevemkam. Vstopim skozi vrata v prostorno vežo, ki je vsa obita z lesom. » Gospodična, pojdite za mano« in mu sledim po širokih stopnicah v prvo nadstropje.» V tej roza sobi bo ležala Angela, prav?« jaz samo pokimam. Angelo previdno položi na posteljo in jo pogrne z odejami. Nato preveri,če je še nezavestna in še vedno diha. » Vi boste spali v 2. Nadstropju v rumeni sobi. » Gospod, rada bi skrbela za sestrico, zato to ni mogoče«. » Zakaj pa ne, saj boste prehodili samo par stopnic«. » Če bilo kaj narobe, da bi bila takoj ob njej, po možnosti bi bila zraven te sobe«. » Težava je ta, da so vse sobe zasedene, tako da vam ne preostane drugega kot soba v 2. Nadstropju, pa še služabnica Talia bo občasno pogledala vašo sestro«. » Prav«, vendar bom bedela ob sestrici, kolikor bo mogoče. Odideva iz Angeline nove sobe in se povzpneva na stopnice do moje sobe. Moja soba je svetla, saj ima široka okna. Na sredini je široka postelja s stebrički in baldahinom, čisto moja postelja pomislim. Saj ne, da me moti, da prideta dvojčici vsak večer v mojo posteljo in ju potem nesem nazaj, samo malo ti pa res paše več prostora za spanje. »Hvala« sem iskreno hvaležna za pomoč, ki nama je namenil gospod. » Ni kaj gospodična, počutite se kot doma« in odide iz moje sobe. Takoj se odpravim k sestrici, da preverim kako je z njo. Opazim odprta vrata pri njej in vidim starejšega gospoda, ki se sedi na njeni postelji in ji meri utrip. » Dober dan gospod doktor, kako je z njo?« ga povprašam. » Dan gospodična bo še dolg, ta punčka ima, zlomljeno nogo, zvin roke, zadaj na stegnu ima grdo ureznino in pravkar se je loteva vročica«. Saj sem vedela, da je nekaj z njo zelo narobe! Uboga Angela, ko bo pa ozdravela jo bom pa tako oštela le zakaj je bila tako nepremišljena, no take so 4-letnice….. Naprej se moram osredotočiti na to, kako bo najboljše in čimprej okrevala. Urno stopim k Angeli in ji pobožam čelo. » Gospod doktor, kdaj mislite, da bo ozdravela, po možnosti v najkrajšem času?» Gospodična, v najkrajšem času, kar pa ni možno je v 1 mesecu«. Malo si oddahnem, saj sem pričakovala več. »Kaj pa potrebuje za najboljše okrevanje?« Kar se da se bom potrudila za sestrino najboljše okrevanje. V tistem trenutku vstopi on. " Hobbs, kakšno je stanje?". Zdravnik vstane " Wycliffe, trenutno se slabša, saj se je loteva vročica, ima pa še zvin roke, zlom noge in ureznino na zadnji strani stegna...."

Anabella: http://www.google.si/search?hl=sl&gs_rn=4&gs_ri=psy-ab&cp=4&gs_id=1l&xhr=t&q=maite+perroni&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.42965579,d.Yms&biw=1760&bih=832&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=li#imgrc=vqdV55p9Tw8_MM%3A%3BFWAVT2eSqkHM_M%3Bhttp%253A%252F%252Fdata.whicdn.com%252Fimages%252F44116818%252FMP-maite-perroni-26907685-399-500_large.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fweheartit.com%252Fentry%252F44116818%3B399%3B500,

Lord David Wycliffe: http://www.google.si/search?hl=sl&q=william+levy&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.42965579,d.Yms&biw=1760&bih=832&pdl=300&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=rpcsUa3VIdLc4QTOwYDIBw#imgrc=VahNneCUzWI0wM%3A%3BzIH5nSpKV55JyM%3Bhttp%253A%252F%252Fnd03.jxs.cz%252F011%252F315%252F2f43a556f9_66575115_o2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Flatin-telenovely.blog.cz%252Fen%252F1007%252Fwilliam-levy-7%3B800%3B1202,
19. avgust 2013
5. DEL

Takoj se odpravim k sestrici, da preverim kako je z njo. Opazim odprta vrata pri njej in vidim starejšega gospoda, ki se sedi na njeni postelji in ji meri utrip. » Dober dan gospod doktor, kako je z njo?« ga povprašam. » Dan gospodična bo še dolg, ta punčka ima, zlomljeno nogo, zvin roke, zadaj na stegnu ima grdo ureznino in pravkar se je loteva vročica«. Saj sem vedela, da je nekaj z njo zelo narobe! Uboga Angela, ko bo pa ozdravela jo bom pa tako oštela le zakaj je bila tako nepremišljena, no take so 4-letnice….. Naprej se moram osredotočiti na to, kako bo najboljše in čimprej okrevala. Urno stopim k Angeli in ji pobožam čelo. » Gospod doktor, kdaj mislite, da bo ozdravela, po možnosti v najkrajšem času?» Gospodična, v najkrajšem času, kar pa ni možno je v 1 mesecu«. Malo si oddahnem, saj sem pričakovala več. »Kaj pa potrebuje za najboljše okrevanje?« Kar se da se bom potrudila za sestrino najboljše okrevanje. V tistem trenutku vstopi on. " Hobbs, kakšno je stanje?". Zdravnik vstane " Wycliffe, trenutno se slabša, saj se je loteva vročica, ima pa še zvin roke, zlom noge in ureznino na zadnji strani stegna....Zdaj moram nujno poskrbeti za ureznino, saj je velika možnost za grdo vnetje, bi prosim obrnili deklico, jaz pa stopim do kovčka s pripomočki?". Lord se odpravi k postelji in nežno obrne Angelo, da se ne zbudi. » Doktor! Kaj pa jaz?« prišepnem, da ne bi zbudila sestre.» Gospodična….kako vam je že ime?«. » Kot da je to zdaj pomembno… Anabella«. Zdravnik odpre kovček s pripomočki in vzame v roke šivanko. Vržem zaskrbljeni pogled na šivanko, ki je velika 9cm, kar očitno opazi Hobbs….»Gospodična Anabella, vidim, da vas je vznemiril ta dogodek, zato vam svetujem, da greste na dolg sprehod, da se malo pomirite in ko se boste vrnili bom že oskrbel vašo sestro«. S tem mi je prijazno in jasno namignil, naj grem stran. Odločim se, da bom upoštevala nasvet. Zdi se, da je ta doktor zelo razumen in natančen pri svojem delu. » No prav, samo nočem je pustiti same z neznanci« in z očmi pokažem v lordovo smer, ki je bil na srečo s hrbtom obrnjen proti meni gledal skozi okno na drugi strani sobe . Zdravnik takoj razume. » Saj je ne bom ugriznil gospodična ANABELLA« Jooj, kako mi gre ta ton njegovega glasu na živce…ampak pretvarjati se moram kot da ga še nikoli v življenju nisem poznala….kako me je rešil, čeprav sem bila preoblečena v hlapca….Nehaj razmišljati!!! » No, hvala za zagotovilo GOSPOD. Zdaj se bom odpravila. Nasvidenje« in se priklonim gospodoma. Ko se dvignem ujamem nasmešek na ustnicah lorda?? Prezrem, stopim do vrat in ko zapiram vrata za sabo zaslišim nizek hehet doktorja in pomenek med moškima. Očitno se zelo dobro razumeta. Pohitim po stopnicah navzdol do vhodnih vrat, ko se nenadoma prikaže resen Bald z mojim ogrinjalom. Čudno, ne spomnim se, da bi mu dala ogrinjalo… » Gospodična Anabella, dovolite mi, da vam ga nadenem«. Še vedno ga zbegano gledam » Ogrinjalo ste pustili v zgornji sobi, vendar mi ogrinjala, zaradi praktičnosti shranjujemo v tejle veliki omari.« Ahaaa, saj res ni praktično hodit vsakič v 2. nadstropje. » Saj je res praktično, am kako vam je ime Bald?« Čeprav skuša skriti vseeno vidim, da je osupel. » James, če lahko vprašam zakaj?«. » Čisto preprosto James, ker ljudi rada kličem po imenu« V resnici mi je neprijetno ljudi klicati po priimkih, to je tako neosebno… in mu podarim nasmeh. Videti je resnično vesel….vau kaj naredi ime in nasmeh. Torej mu dovolim, da mi ogrne ogrinjalo in odpre vrata. Zakorakam ven in James, ki gre za menoj, zažviga. V tistem trenutku se prikaže velika elegantna kočija. » Kam želite iti gospodična?« In se nasmehne. » Na sprehod grem kar peš, toda hvala za ponudbo«. » Prav, želite koga za spremstvo?«. » Trenutno nikogar, se vidimo!«. » Ampak..« pomaham Jamesu ter pospešim s hojo. Kmalu pridem do Hyde parka in grem po bližnjico do naše hiše. Ko pridem do hiše je tišina, ponavadi slišim živžav že od sosednje hiše. Odprem vrata » Anabella, a si ti dragica?« slišim mamin glas. » Ja«. Vse najdem v sprejemnici. Vsi so objokani, najbolj pa mama. » Kako je moja mala punčka? Kje pa je? «. » Angela ima zlomljeno nogo, zvin roke in ureznino, na srečo je nezavestna… zdaj jo pa oskrbuje tisti Hobbs, najboljši zdravnik v celi Angliji v rezidenci Wycliffa«. Upam, da je to res, saj se mame drugače ne bi dalo potolažiti…. » Rezidenca Wycliffa?« počasi ponovi mama… » Ja, on se je ponudil, da bi Angelo tam oskrbeli…«. Mama pristopi k meni in prišepeta » Moja ljuba Bella! On je vendar najhujši ženskar, v posteljo pelje vse, kar ima krila!« Upsaa. Nato mama prvič v mojem življenju omedli. Ojoj, uboga mama! Kaj vse jo je doletelo danes!
19. avgust 2013
6.DEL

Ko pridem do hiše je tišina, ponavadi slišim živžav že od sosednje hiše. Odprem vrata »Anabella, a si ti dragica?« slišim mamin glas. »Ja«. Vse najdem v sprejemnici. Vsi so objokani, najbolj pa mama. »Kako je moja mala punčka? Kje pa je? «. »Angela ima zlomljeno nogo, zvin roke in ureznino, na srečo je nezavestna… zdaj jo pa oskrbuje tisti Hobbs, najboljši zdravnik v celi Angliji v rezidenci Wycliffa«. Upam, da je to res, saj se mame drugače ne bi dalo potolažiti….»Rezidenca Wycliffa?« počasi ponovi mama… » Ja, on se je ponudil, da bi Angelo tam oskrbeli…«. Mama pristopi k meni in prišepeta »Moja ljuba Bella! »On je vendar najhujši ženskar, v posteljo pelje vse, kar ima krila!« Upsaa. Nato mama prvič v mojem življenju omedli. Ojoj, uboga mama! Kaj vse jo je doletelo danes! Hitro prevzamem nadzor. » Analea prosim premakni vzglavnik sem na rob kavča, Charles in Robert dvignita mamo za noge, jaz pa jo bom prijela za ramena in ko rečem 3, na 3 dvignemo mamo in jo damo na zofo, prav?«. Ko popravim mamino obleko in se sklonim, da bi prijela mamo za ramena, brata hitro spustita mamine noge in ko ju hočem pobarati, vidim da sta ostala odprtih ust. » Kaj pa je z vama narobe?«. »Z njima nič« se oglasi znan glas, pa ne že spet ta lord! »Kaj pa vi tukaj gospod?« in se obrnem iz nerodnega položaja. Naslonjen je na podboj vrat z prekrižanimi rokami. Kazala sem mu zadnjico, o sramota! »Zanimalo me je kam ste se odpravili, pa sem šel za vami« odvrne z nasmeškom. »Aha in zdaj ko ste videli, kje sem bi prosim šli?«. Prosim, prosim samo pojdi! »Saj bi šel, pa zgleda ,da potrebujete mojo pomoč«. Ne da bi vprašal, se premakne in dvigne mamo kot da bi bila lahka kot peresce. » Ponavadi se ljudje zahvalijo…«. » Hvala« rečemo vsi v zboru. »Zdaj ne potrebujemo več vaše pomoči, tako da lahko greste.« in se mu nasmehnem. »Samo nekaj bi vas še vprašal, preden grem?«. »Izvolite?«.»Kako se pišete?«. »Ha…« prekinem Roberta, preden bi izrekel usodno besedo, namreč storila sem napako in sicer to, da sem uporabila naš priimek, ki ga uporabljamo in sem ga uporabila tudi pri njem in sumim, da išče priimek Halley in s tem mene. Preden sem prekinila Roberta sem opazila v njegovih očeh zanimanje. »Oprosti brat, mislim da mam jaz pravico, da mu povem naš priimek. Gospod pišemo se Harvey.« Uporabila sem mamin dekliški priimek. Brata me začudeno pogledata. » No to bi bilo vse, nasvidenje kmalu«. Nočem še govoriti o tem bratoma, zato se odpravim v kuhinjo po dišečo sol in čisto mokro krpo. Brata prideta za mano. »Bella, saj nama lahko pojasniš, te ne bova nič obsojala«. »Saj vem, samo nisem še pripravljena, vama bom povedala kasneje, obljubim«. Brata na srečo razumeta in vsi skupaj se odpravimo nazaj v sprejemnico. Charlesu podam mokro krpo. Sama pa odprem stekleničko dišeče soli in ga zadržim pod nos mame. Po nekaj trenutkih se mama začne prebujati. »Kaj pa se je zgodilo?«. » Doživela si veliko vznemirljivih novic za danes in si omedlela«. »Aa zdaj sem se spomnila, dragica dobro pazi nase in na Angelo pred lordom. Zdaj se mi zdi dobra ideja, da sta tam, saj si mi ne bi mogli privoščiti tako dobrega zdravnika pa prosim pošlji moje poljubčke Angeli«. »Amm prav imate mati, glejte vzela bom le najnujnejše stvari za naju z Angelo. Hitro sem spakirala stvari v kovček, saj so mi pomagali brata, mama in Analea, ki se je spomnila na Angelino najljubšo igračko. Pri vratih smo se poslovili. Počasi le prispem na posestvo. Ko pridem do polovice drevoreda, priteče Bald. »Gospodična bi vendar poklicali kočijo, ne bi se mučili s tem kovčkom«. »James, saj sem imela čisto blizu, zdaj bi pa rabila pomoč, saj ne morem več.« Z veseljem prevzame moj kovček. Meni pa začne v nogi kljuvati bolečina, da skoraj spet šepam. Vstopiva v vežo, ki oddaja domačnost. Po uri na veži, vidim, da je ura 6 popoldne. O že toliko časa je minilo od jutra ne morem verjeti… Odpravim se k sestrici, ki mirno spi. Potipam čelo in začutim, da je zelo vroče. Obrnem se k umivalniku, vzamem čisto krpo in jo zmočim. Krpo položim na Angelino čelo. Čez nekaj časa pride James » Gospodična…« prekinem ga »Prosim kliči me Anabella«. Ustreže mi » Anabella, gospod vas vabi na večerjo v spodnji jedilnici«. »Reci gospodu, da bi rada ostala tu ob sestri in da nisem lačna«. »Prav«. Že čez nekaj trenutkov se spet oglasi. Tokrat James nosi pladenj. » Gospod je rekel, ker se mu ne boste pridružili, da zahteva od vas da pojeste tole sladico.« in mi jo položi na mizo zraven mene. »Zahvalite se mu in tudi tebi hvala, da si mi prinesel večerjo«. Potem ves čas menjam mokre krpe na Angelinem čelu, dokler me nazadnje ne premaga spanec. Naenkrat začutim roke, ki me nežno dvignejo in pritisnejo ob prsni koš. Oooh, kar stisnila bi se k tej toploti. Nato me spet vzame spanec.
19. avgust 2013
7. DEL

Obrnem se k umivalniku, vzamem čisto krpo in jo zmočim. Krpo položim na Angelino čelo. Čez nekaj časa pride James » Gospodična…« prekinem ga »Prosim kliči me Anabella«. Ustreže mi » Anabella, gospod vas vabi na večerjo v spodnji jedilnici«. »Reci gospodu, da bi rada ostala tu ob sestri in da nisem lačna«. »Prav«. Že čez nekaj trenutkov se spet oglasi. Tokrat James nosi pladenj. » Gospod je rekel, ker se mu ne boste pridružili, da zahteva od vas da pojeste tole sladico.« in mi jo položi na mizo zraven mene. »Zahvalite se mu in tudi tebi hvala, da si mi prinesel večerjo«. Potem ves čas menjam mokre krpe na Angelinem čelu, dokler me nazadnje ne premaga spanec. Naenkrat začutim roke, ki me nežno dvignejo in pritisnejo ob prsni koš. Oooh, kar stisnila bi se k tej toploti. Nato me spet vzame spanec. Ko se naslednje jutro zbudim, mi ni jasno, kje sem….nato se spomnim, da sem gostja lorda in da pazim na sestro. Sestra! Hitro odrinem odeje in se odpravim Angelo. Po stopnicah stopam potiho, da ne bi zbudila drugih, saj je še zgodnje jutro. Odprem vrata in zagledam neznano služkinjo. Vstane, takoj ko me vidi » Dobro jutro gospodična, jaz sem služkinja Talia Gallan.«. »Dobro jutro Talia«. » Gospodična rada bi se vam opravičila«. » Zakaj le?«. » Zato, ker sem bila zadolžena, da skrbim za malo Angelo, pa nisem« Talia je videti, kot da bo vsak čas planila v jok. » Talia, nič se ti ni treba opravičevati. Ali ti je gospod to naročil?« Talia pokima. »No jaz sem mu pa rekla, da hočem sama skrbeti za Angelo pa me ni poslušal. Torej se mi mora on opravičiti, ne pa ti«. Gospod je podoben trmastemu oslu, ne Talia?« rečem resno. Odgovor je njen smeh.» Hhahah….dobra primerjava za gospoda«. Pogledam Angelo in stegnem roko, da bi potipala čelo. » Angeli sem menjavala mokre povoje odkar vas je gospodar odnesel do zdaj, malo preden ste prišli in na srečo se je vročina spustila«. Oddahnem si, saj so zaradi vročine mnogi lahko celo umrli…Stresem se…Kaaaaj? Zdaj se mi je posvetilo, da me je odnesel v posteljo lord Wyclife. Ko sem bila še v postelji sem si mislila, da sem sanjala, da me je nekdo odnesel na rokah. » Gospod Wycliffe me je odnesel??«. » Da gospodična, odnesel v posteljo, pokril, meni pa naročil, naj poskrbim za Angelo«. » Aha dobro in Talia?«. » Ja gospodična Anabella?«. » Hvaležna sem ti, da si poskrbela za mojo sestro«. » Ni za kaj, veste rada skrbim za otroke«. Nasmehnem se ji in se sklonim, dam poljubček na Angelin nosek. » Zdaj pa oprosti, se bom kar odpravila na zajtrk in če me boš rabila z zvezi z Angelo me prosim kar pokliči, prav?« » Prav in želim vam dober tek«. » Hvala« pomaham Talii in se vsa zadovoljna odpravim proti kuhinji. Ko vstopim v kuhinjo, vidim samo gospodinjo Mary. » Pozdravljeni gospodična Anabella, kaj bi želeli za zajtrk?«. » Samo Anabella prosim, želela bi pa jajca na oko, kos kruha in čaj Sweet flour če ga imate.« » Ooo končno gospodič...Anabella, ki ve kaj je pravi zajtrk! « se mi odobravajoče nasmehne. » Končno? Ali ima gospod slučajno harem žensk, ki jedo tako imenovani zajtrk-1kos kruha z marmelado?«. » Hahahaha,bili ste blizu, gospod na vsake toliko časa privleče ljubice, te pa pojedo piškot, ki ga premažejo z marmelado«. » Res ne razumem teh žensk Mary, da si zavoljo moških uničiš...« Prekine me lord, ki mi šepne na uho » Da si zavoljo moških uničiš kaj, ANABELLA? Grrrrrrrrrrr, kako ne maram tega, da se mi pretihotapi za hrbet. » Lepo, da vas vidim lord. Če že hočete zvedeti…da si zavoljo moških uničiš ZAJTRK«.

VŠEČ?
19. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg