Forum
u115042
u115042
jυѕт αɴoтнer ғғ wιтн oɴe dιrecтιoɴ. нope yoυ'll reαd ιт <З
----------------------------------------------------------------------





"Oči!"
Sem se razveselila, ko sem zjutraj zaspano primežikala v domačo kuhinjo. Iz ponve se je razlegalo cvrčanje in iz čajnika, se je vil ozek steber belega dima. Ampak vsega tega nisem preveč opazila, saj sem bila preveč zaposlena, z objemanjem očeta, ki me je smeje trepljal po hrbtu in me stiskal v svoj medvedji objem.
"Hayley, kako sem te pogrešal."
Mi je odvrnil, ko sem se končno odlepila od njega in nasmejano sedla na sosednji prosti stol, ter od naše pomočnice Sandy sprejela krožnik jajc s slanino. Očetova pristonost je bila čudovita sprememba v sivem vsakdanu poletnih počitnic, v katerih je tvoja najboljša prijateljica na sicer zasluženih počitnicah na Maldivih, oče pa se cele dneve ukvarja s prihajajočim resničnostim šovom, ki ga vsa na trnih pričakuje vsa Britanija.
Ime mi je Hayley Carolina Covell in ja, sem hči slavnega Simona, ki je ustanovitelj in lastnik šova X-Factor. In prav zdaj se z vso paro, pripravlja na nov šov. X-Factor 2012. Kar pa od njega zahteva veliko odsotnosti in s tem njegovo hčer prisili v to, da sprejme, da svojega očka vidi le še poredko, ko zgodaj zjutraj naglo pije kavo ali zvečer skuša čim bolj tiho pritopotati po stopnicah pozno zvečer. In to ni lahko, čeprav sem stara 18 let. Je mogoče težava v tem, da mi je mama umrla med rojevanjem bratca in zaradi očetove zaposlenosti nisem bila deležna prav potrebne količine starševske ljubezni? In odrasla v družbi hišne pomočnice? Mogoče. Ampak zakaj bi dragoceni čas zapravljali za nepotrebne misli?
"Kako to da si danes doma?"
Sem torej vprašala, medtem ko sem v usta tlačila velik kos slanine.
"No za šov, je že vse pripravljeno in mislim, da si lahko vzamem nekaj dni počitka."
Mi je odvrnil, medtem, ko je pregledoval današnji časnik in me vsake nekaj trenutkov podrobno pogledal iznad njega, kot bi hotel preveriti, če sem se slučajno spremenila, medtem, ko ga ni bilo. Srečno sem se nasmehnila in še z večjim veseljem planila nad slanino.
"Bojim pa se, da bom moral od tebe zahtevati pomoč."
Je dodal po nekaj trenutkih srečne tišine in odložil časnik. Prenehala sem žvečiti in vprašljivo privzdignila obrvi.
"In kaj je to?"
Sem po nekaj trenutkih spet zarezala v zajtrk. Oče je zavzdihnil in s prsti začel tapkati po mizi. To dela vedno kadar je živčen.
"No, nastopili bodo tudi fantje..."
Je malce obotavljivo začel. Vse veselje me je minilo. Nič dobrega ne more biti, če vključuje One Direction. Ne nisem bila fanica, čeprav so bili pod okriljem mojega lastnega očeta. Tudi videla jih nisem nikoli in jih tudi nisem želela, saj so mi šli strašansko na živce. Kup pojočih smeti, ki potuje naokoli in menja dekleta, kot nogavice. Hvala bogu pa tudi nisem imela obsedene prjateljice, saj se je Sydney z mojim mnenjem sto procentno strinjala.
"No in ker eno od mojih hiš prenavljajo, sem bila primoran prevzeti njihovo. Ka rpa je pomenilo, da bodo fantje, k ose vrnejo s turneje ostali brez doma. Torej bodo nekaj časa ostali tu."
Zaripnila sem. Jaz in One Direction...v eni hiši?!
Naglo sem začela odkimavati.
"Ne, oči, jaz..."
"Vem, vem, da jih ne maraš Hayley, a trenutno druge možnosti pač ni. Hiša je dovolj velika za vse."
Me je nepotrpežljivo prekinil in bolj strogo oddrdral naslednji del. Vedela sem, da nima smisla oporekati.
"In kaj me torej prosiš?"
Sem jezno vprašala in ostro nabodla še zadnji kos slanine.
"Prosim te samo, da si prijazna in gostoljubna."
Je povedal in se strmo zazrl vame.
"To bo pa bolj težko."
Sem zamomljala s polnimi usti, ne da bi ga pogledala in prazen krožnik odnesla v umivalnik...

---------------------------------------------------------------------------------

Next?
05. januar 2013
u34085
u34085
Neeeeeeeeext
05. januar 2013
u115042
u115042
пεхт zα мσנσ ρяυσ вяαʟκσ:*
-------------------------------------




Po bednem zajtrku z očetom, sem nejevoljno sedela na okenski polici in strmela ven v sončno julijsko zunanjost. Zakaj, se mora to dogajati meni? Naj jih namesti pri kakšnih norih Directionerkah, ki bodo cel dan skakale po njih in se jim bo dalo ukvarjati z njimi. In kar je še slabše: nastopijo šele v finalu! Do takrat je še najmanj en mesec! Resno, oči?!
Njevoljno sem vstala in se trudila zaposliti z razmišljanjem kaj bi počela. V moji sobi ni nič kar bi izgledalo uporabno, Sydney pa se vrne šele proti koncu poletnih počitnic, k iso se mimogrede šele dobro začele. Naj se torej vrnem k brezupnemu razmišljanju o naših bodočih gostih?
"Hayley!"
Me je prekinilo očetovo vpitje od spodaj. Zavila sem z očmi? Me bo zdaj prosil, da njegove fantke še vsak večer umijem? Še bolj nejevoljno sem odrinila vrata svoje sobe in pritopotala po stopnicah.
"Kaj?"
Sem mrko vprašala očeta, ki je stal spodaj ob ograji.
"Greva v zabaviščni park?"
V hipu sem se razvedrila in moja slaba volja se je razkadila kot nadležen dim.
"Ja!"
Sem zavpila in se pognala nazaj po stopnicah, ter začela kot blazna pripravljati torbico. Nisem se več spomnila kam sva nazadnje šla z očetom sama. Mogoče na sladoled, ko sem imela 11 let? Pa saj ni važno. Važno je kar se dogaja zdaj. Hitro sem spet zapustila sobo in se nasmejano pridružila očetu pri vhodnih vratih. Dan je bil spet popoln.
Sedla sem v njegov dragi BMW in odpeljala sva se. Medtem, ko je vozil ga je zanimalo vse. Kja sem počela, kaj se dogaja v šoli (obiskujem namreč univerzo za fotografiranje v Londonu) in seveda nisva mogla mimo ljubezni, kar pa sem hitro odpravila z besedami:
"Ne, nimam še fanta in nisem zaljubljena."
In že, je hotel vprašati nekaj drugega, ko sva se ustavila na parkirišču velikega zabaviščnega parka v Londonu.
"Torej, kam greva?"
Se je pozanimal in zlobno sem se nasmehnila. Vedela sem, da se oče na smrt boji vlakcev smrti, jaz pa sem na njih neznansko uživala. Zatorej sem ga potegnila za roko in ga odpeljala nravnost tja. Videla sem, kako se je njegov obraz spremenil v bledico.
"Hayley..jaz.."
"Oh, daj no ne bodi reva."
Sem ga prekinila in namesto njega plačala vstopnici. In tako mu ni preostlao drugega, kot da preplašeno sede poleg mene.
Ampak veste kaj? Preživel je. Kot tudi druge adrenalinske stvari na katere sem ga zvlekla. In, ko sva po celih dveh urah sedela v Starbucksu je celo priznal, da se je izjemno zabaval.
"Sem vedela, da ti bodo vlakci nekoč priralsi k srcu."
Sem mu smeje pomežiknila in se naslonila nazaj. Že je zajel sapo, da bi nekaj rekel-verjetno je želel nadaljevati pogovor iz avtomobila-a mu je zazvonil telefon. Moj obraz se je malce pomračil. To že ni pomenilo nič dobrega. Javil se je in počasi je tudi njegov nasmeh upadel. Saj sem vedela. Po nekaj minutah je odložil in se mi opravičujoče nasmehnil, ter želel razložiti, ko mu je telefon zopet zazvonil. In ni mu preostalo drugega kot da se je javil. Odvrnila sem pogled. Zakaj nama morajo vedno, VEDNO uničiti srečo?
"Že prav."
Je po nekaj sekundah poslušanja zamrmral in prekinil. Vprašujoče sem se zazrla vanj in skušala prekriti bolečino in potrtost. Vedela sem, da tudi zanj ni lahko.
"Mislim, da imamo težave. David je ravnokar klical, da smo pozabili na nekaj stvari in mislim, da moram nazaj in je moj prosti teden padel v vodo."
Zavzdihnila sem. Sja sem vedela, d aje prelepo, da bi bilo res.
"Je pa še nekaj."
Je malo bolj obotavljivo nadaljeval.
"Fantje se s turneje predhodno vračajo že jutri in upam, da boš lahko sama poskrbela zanje. Če boš potrebovala pomoč se lahko vendo zaneseš na osebje prav?"
Strto sem pokimala. Mi preostane še kaj drugega?
Na poti nazaj sva oba molčala in med nama je visel obup. Grozen obup, ker swo naju spet ločili. Ko sv aprispela sem mu pritisnila bežen poljub na lice in izstopila. Hitro sem se pomaknila v hišo. Očetovemu odhajajočemu BMW-ju nisem namenila niti pogleda.
Sandy sem hitro naročila naj pripravijo sobe, nato pa sama zdirjala v svojo, kjer sem se vrgla na posteljo. Po licih so mi lile solze. Zakaj jaz?

-------------------------------------------

Next?
05. januar 2013
u34085
u34085
Neeeeeeeeext!
05. januar 2013
u106935
u106935
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
Super pišeš *_*
05. januar 2013
u118517
u118517
heeeeeeeeeeeeeext + nova bralka + cool pišeš
05. januar 2013
u115042
u115042
ѕo yeαн, αɴoтнer ɴeхт. нope υ lιĸe ιт:*
fıяeωørκ ✴ & SončekOdUle ~ нvαlα vαмα<З
---------------------------------------------------------------------




Kako nadležno je to trkanje! Odejo sem preprosto potegnila čez glavo in se obrnila na drugo stran, ter s eskušala znova potegniti v sanje. Sanje, kjer je bila mama še živa in oče ni bil tako zaposlen. Sanje, ki so predstavljale svet, kot sem si ga želela.
"Gospodična, klical je Paul. Gospodje pristanejo..oh moj bog!"
Se je zgorzila Sandy, ko sem končno spoznala, da je spanja konec in se vrnila v resnični svet. Svet poln preklete bolečine. No, ja obrnila sem se. In lahk osme si predstavljala da je moj obraz izgledal grozljivo. Celo noč sem namreč prejokala in zaspala šele v zgodnjih jutranjih urah.
"Gospodična, joj, ste v redu?"
Je končno izustila po nekaj trenutkih, ko se je spravila k sebi. Brebrižno sem zamahnila z roko.
"Ne skrbi Sandy, vse je dobro. Kdaj pristanejo?"
Sem se utrujeno pozanimala in odgrnila odejo s sebe. Še vendo sem nosila oblačila prejšnjega dne.
"Oh..hm..čez pol ure."
Je zmedeno dejala in še vedno zaskrlbjeno preučevala moj obraz.
"So sobe pripravljene?"
Vneto je pokimala in lepo sem se ji nasmehnila.
"Dobro. Zdaj pa si lahko vzameš prosto. Za kakšna 2 meseca."
Sandy je izbuljila oči in nkeaj rdečih kodrov, ji je padlo na obraz.
"Prosim?"
Je negotovo vprašala, kot da me ne bi razumela dobro.
"Saj si me slišala. Vzem isi prosto. Pojdi k družini."
Sem zamahnila z roko nekam ven in se ji prijetno nasmehnila. Kolikor je bilo ob mojem čudnem obrazu seveda mogoče. Sandy je namreč prihajala iz Avstralije in če imate vsja malo geografskega znanja, lahko ugotovite, da svoje družine ni videla že dolgo. In sploh sme hotela gospodom popolnežem zagreniti življenje s tem, da bodo morali sami pospravljati.
"Ampak gospodična! Goste dobimo in..."
Je začela ogorčeno ugovarjati, a sem jo prekinila.
"In gosti bodo zdržali tudi brez tebe. Pojdi zdaj."
Izgledala je malo negotova, a se je na njen obraz kmalu prikradel nasmeh. Tudi sama sem se še bolj nasmehnila. Zmagala sem.
"Pa naj bo. Hvala vam."
Je spoštljivo pokimala in se umaknila iz sobe. Prav, pa se pripravimo. Nejevoljno sem odtavala v kopalnico. Ljubi bog, res sem izgledala kot strašilo.
Spravila sem se iz starih oblačil, se umila, počesala in na novo oblekla. Tako, pa sem izgledala, kot da se ne bi nič zgodilo.
Pospravila sem posteljo in se počasi odpravila preverit sobe, čeprav nisem dvomila o Sandy, ki je že skoraj končala s svojimi kovčki. Res je hitra. Nisem bila lačna, zato sem zajtrk preprosto preskočila in zato postopala po hiši in nenehno pogledovala na uro in odštevala minute, od njihovega prihoda. Čez kakšnih 5 minut, je po stopnicah pritopotala Sandy, mi na čelo pritisnila poljub, se poslovila, nato pa izginila skozi zadnja vrata.
In ostala sem sama. Ali pa tudi ne. Pri vratih je namreč pozvonilo. Proti svoji volji sem se odvlekla tja in jih obotavljivo odprla. Zagledala sem črno limuzino iz katere so se vlekle postave in nato še moškega v črnem, ki je stal naravnost pred mano.
"Paul."
Se je predstavil in mi pomolil desnico, ki je bila nekajkrat večja od moje.
Obotavljivo sem segla vanjo.
"Kje je Simon?"
Se je nato pozanimal in se nagnil v notranjost, da je vame zavel močan vonj njegovega parfuma, veliko premočnega za moj okus.
"Kje mislite? Verjetno, da na svojem šovu?"
Sem siknila, da se je presenečeno zazrl vame.
"Mar ne bi morala hišna pomočnica vljudno odgovarjati na vprašanja?"
Je malo da ne siknil nazaj. Zaripnila sem. Hišna pomočnica?
"Nisem hišna pomočnica!"
Sem še enkrat siknila in si s tem še enkrat prislužila presnečen pogled.
"Kdo pa potem si?"
"Hayley? Hčerka."
Sem mu pojasnila, kot da bi moralo to biti samo po sebi umevno.
"Oh, saj res!"
Se je končno spomnil in mi ponudil ukrivljen, oprivučujoč nasmeh.
"Oprosti."
Pokimala sem in že hotela nekaj reči, a se nama je pridružilo pet fanotv. Pozdralvjeni 1D...
---------------------------------------------------------------------------
Next? Se opravičujm, če je mau bedno.
06. januar 2013
u34085
u34085
Neeeeeeeeeeeeext!!
07. januar 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeextttttttttttttttt!!!
07. januar 2013
u106935
u106935
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
07. januar 2013
Nnnnnnnneeeeeexxxxxxtttttt + nova bralka
08. januar 2013
u115042
u115042
vedno več vas je hvala:*:
----------------------------------------------------

"Torej, kje pa je hišna pomočnica?"
Se je pozanimal Paul, ko je stopil v hiši, snel sončna očala in s tem razkril utrujene oči. Izgledla je precej neprespano.
"Dopust ima."
Sem mu lahkotno sporočila in se sprehodila do hladilnika, iz katerega sem potegnila banjico sladoleda, iz predala žlico in se nato udobno namestila na barskem stolčku ob pultu. Kaj je še boljšega od sladoleda na vroč poletni dan?
"N-na dopust-tu?"
Je zmedeno zajecljal Paul in se presenečeno ozrl vame. Zavila sem z očmi. Je res to takšno presenečenje.
"Ja, na dopustu. Saj veste to je tista reč, ko človek neha delati in..."
"Vem, vem!"
Me je ostro prekinil Paul in prezrl hahljanje fantov, ki so se medtem stlačili v našo kuhinjo.
"Torej, kdo pa naj bi pazil na fante? Veš, tudi jaz imam dopust."
Mi je sporočil cinično, jaz pa sem se samo zahaljala.
"Ne znajo skrbeti smai zase?"
Sem privzidgnila obrv in v usta počasi nesla še eno žlico sladoleda.
"Ne veš, kaj praviš."
Je nejevoljno zamomljal Paul in se obupano oziral okoli. Videlo se je da v sebi bije bitko, ali naj zaradi varnosti raje ostane tukaj kot varuška, ali naj odide na zaslužen dopust. No, jaz mu svobodno prepuščam izbiro. Bilo mi je kratko malo vseeno, bilo pa bi lepo, da bi bila v hiši poleg mene še vsaj ena normalna oseba. Ampak to se kot kaže ne bo zgodilo.
"Bo Simon, kaj prišel?"
Se je po kratkem molku spet pozanimal in me motril z ostrim sokoljim pogledom. Počasi sme pokimala.
"Seveda bo prišel preverit. Vi ne bi, če bi se zavedlai da vam lahko peterica fantov ubije hčerko?"
Paul se ni zmenil za nesramno pripombo na račun peterice, jaz pa ne za njihove šokirane obraze. Je bilo to zaradi tega, ker so končno spoznali, da ima njihov menedžer hči, ali so bili presenečeni da so naleteli na ne-fanico?
"Prav. Fantje, glejte da boste pridni. Veste da v Simonovi hiši ne smete razgrajati."
Jih je ostro poučil kot majhne otroke, nam vsem pokimal, nato pa izginil skozi vrata. No, to je bilo pa nenadno slovo. In ostala sem sama s fanti, za katere pa se nisem preveč menila, temveč sem naprej hudomušno jedla sladoled.
"Je še kaj?"
Je nekaj minutno tišino prekinil fantovski glas. Točno sem vedela, da misli na sladoled.
"Ne."
Sem odgovrila brez da bi dvignila pogled, čeprav sem se zavedala, da so v zmrzovalniku še 4 banjice sladoleda. Kuhinjo je spet napolnila tišina.
"Torej lepotička, bomo izvedeli kje so sobe?"
Se je nenadoma pozanimal še nekdo in sunkovito sem vstala.
"Prvo pravilo: ne kličite me srček, lepotička, ljubica ali s kakršnimkoli drugim ljubkovalnim imenom. Drugo pravilo: brigajte se zase, tretje pravilo: držite se stran od moje sobe. Četrto pravilo: kar boste razmetali boste sami tudi pospravili. Peto pravilo: poskušajte me držati izven vaših norih načrtov. Tako. Sobe so zgoraj."
Sme jim ostro sporočila in se sprehodila do kavča. Fantje so se počasi s kovčki pomaknili po stopnicah in slišala sem enega od njih, ki je zašepetal:
"Nobneo od pravil ne pravi, naj je ne poskušamo poljubiti, ali se je kako drugače dotakniti."
"Harry!"
Je siknil drugi glas, ostali fantje pa so se smejali. Zavila sem z očmi. Kar naj poskusijo.

------------------------------------------------
Next?
10. januar 2013
neeeeeeeeeext
10. januar 2013
Nnnnnnnneeeeeexxxxxxtttttt
10. januar 2013
u118517
u118517
neeeeeeeeeeeeeeext!:3
10. januar 2013
u97932
u97932
next
19. januar 2013
u25153
u25153
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.!
24. januar 2013
u118517
u118517
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
24. januar 2013
u34085
u34085
Neeeeeext
25. januar 2013
u27814
u27814
neeeeeeeeeeeext
25. januar 2013
u117453
u117453
Neeext
26. januar 2013
u113639
u113639
NEEEEEEEEEEEXT++NOVA BRALKA
26. januar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeekšt žamee?? Pliškoo!*o*
28. januar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeext *-*
28. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg