Forum
u223100
u223100
Heej!! Spet sem se odločila za novo zgodbo. Ta ne bo ljubezenskega novela (no malce ljubezni bo v njej), temveč kriminalnega novela. To je zame novo, zato se bom poskusila potruditi po najboljših močeh, da bo next vsaj dober, če ne, pa vsaj za prebrat .
No, nexti ne bodo redni, ker imam še eno zgodbo, v šoli pa je naporno, zato vas, bralce (če bo sploh bralcev), da ste strpni.
P.S. nekaj mi ne dela, zato naslovnica pride malo kasneje.
**************
PROLOG

Moje. Moževo. Sinovo. Naše življenje je uničeno ob umoru. Prekletem umoru, zaradi česar naša družina ni več taka, kot je bila prej.
Vendar se ne bom vdala. Nikakor ne. Vse bom storila, da bo zadoščeno pravici. Četudi bom morala predati svoje življenju tujcu.

**********
To je bil začetek. Vam je bil vsaj majčkeno všeč?
Vesela bom vsakršnekoli kritike, mnenja itd.
18. maj 2017
Nexxttttt!!!!!!!!!!!!!!Nujno!!!!!!!!!!!!!!
18. maj 2017
u223100
u223100
Prvi Next je tukaj. Upam, da ti bo všeč in, da bo še kakšen bralec prišel na to temo.
P.S. naslovnica je spodaj ^_^
************

********



"Mami! Pomagaj!" sem zaslišala znan glas svoje petletne hčerke.
Stekla sem, kolikor sem lahko. Cesta je bila dokaj stara, imela je ogromno luknj in bila je ozka.
Hči Ana se je v naročju ugrabitelja premetevala, da bi se branila, jaz pa sem tekla za njim. Ko je kazalo, da ga ne bom mogla ujeti, sem iz svojega žepa izvlekla pištolo, se postavila v položaj in z ostrim glasom rekla: "Pri priči jo pusti, sicer te ustrelim."
"Kako me boš ustrelila? Če me ustreliš, ustreliš tudi njo," je nevoščljivo rekel. Še bolj podrobneje sem si ga ogledala in videla njegovo tetovažo kače na vratu. Kača ni bila navadna, saj je imela tri glave in eno telo.
"Še enkrat te opozarjam. Izpusti jo."
Grdo me je pogledal, nato pa je iz svoje jakne izvlekel pištolo in jo prislonil na Anin prsni koš. Prst je približal petelinu.
"Prosim, ne ustreli jo."
Še enkrat me je pogledal, nato pa je dokončno pritisnil na petelin. Zaslišal se je pok.
"Ne! Ne, Bog! Ne dovoli, da umre!" sem padla po tleh in kričala v nebo, k Bogu. Pustil je, da je prosto padala po tleh.
"To si zaslužiš," je rekel, nato pa si je pištolo prislonil še na svojo glavo. Spet sem zaslišala pok. Stekla sem k Ani, med tekom sem klicala reševalce. Usedla sem se k njej, preverila njen utrip. Še vedno diha.
Bog, prosim. Naj ne umre. Zakaj jaz? Zakaj Ana? Na žalost so to vprašanja, na katera ne bom nikoli dobila odgovor.
Ozrla sem se naokoli in čisto na robu ceste zagledala hišico. Ano sem dvignila in se počasi odpravila proti hišici. Pogledala sem k Ani. Bila je negibna, oči je imela zaprte. Kot bi bila mrtva.
Le ena razlika je bila; še vedno je dihala.
Potipala sem njen utrip. Bil je vedno bolj šibkejši.
Zaslišala sem sirene. Ana gotovo tudi, saj je začela kašljati kri.
"Tukaj! Tukaj sva!" sem kričala.
Reševalci so naju zagledali in ustavili. Najmanj dva rešilca sta izstopila iz avta in vzela nosila, rešilka pa je pregledovala Ano. Položili so jo na nosila in jo strpali v avto oziroma kombi.
"Prosim, recite, da bo preživela," sem moledovala reševalcemu.
"Težko rečem. Zelo malo možnosti ima," je žalostno rekel. Brezvoljno sem pokimala in upala na kanček sreče. Da bo preživela.
"Gospodična, greste z nami?"
Pokimala sem in se usedla v kombi, voznik pa je pritisnil na gas in odpeljali smo se. Ana je začela spet kašljati, medicinska sestra pa jo je oživljala, jaz pa sem vse negibno opazovala. Nisem bila več pri moči. To je bilo preveč zame.
Ena petindvajsetletnica z dvema otrokoma in možem. Zagotovo je bilo to preveč zame.
"Gospodična?"
"Prosim?" sem se prebudila iz sna.
Prosim, naj bo vse v redu. Prosim, prosim, prosim.

Kaj se bo zgodilo?
Vam / ti je všeč?
Mnenja, kritike?
Nexti?
20. maj 2017
uau ful zakon
upam da preživi :c
Ni kritik, mnenje pa je da je zgodba resss zakon *0*
neeext
20. maj 2017
u223100
u223100
hvala ^_^
sam premalo bralcev imam :c
20. maj 2017
Next
20. maj 2017
Uauu Next!!!!!!!!!
20. maj 2017
Kaj se bo zgodilo?živela bo100%
Vam / ti je všeč?:Ja carsko!!!!
Prfect!!
Nexti?Je zgori drgač pa še enkrat neeeexxxxxxtttt!!!!!!!!
20. maj 2017
cOOL
Next
20. maj 2017
Next
20. maj 2017
Love.you.bby
Love.you.bby
Next
20. maj 2017
Next
20. maj 2017
Kaj se bo zgodilo? Ne sem umret
Vam / ti je všeč? Itaq
Mnenja, kritike? Zelo dobro napisano, mogoče bi se lahko malo bolj potrudila in bolj opisovala dogodke
Nexti? Itaq, da Next
20. maj 2017
Next
20. maj 2017
evoo zaj so nexti gremo na naslednjo <33
20. maj 2017
u224604
u224604
No, še moje obljubljeno mnenje. Zgodba me je že takoj pritegnila, samo ko sem prebrala, da bo kriminalka. Že sam prolog te pritegne, besede so izbrane, in veš kaj napisati. Ta del je pa sploh zanimiv, dobro napisano...Ne vem, mogoče se motim, samo imam občutek, da Ana ne bo preživela...
Samo neka nejasnost-v prologu si napisala: Moje. Moževo. Sinovo.
Zanima me ali je tu napaka, ker je v prvem delu napisano kot, da ima hčerko? Ali sem se jaz zmotila?
No karkoli, en velik Next od mene! (;
20. maj 2017
Next!!!!
20. maj 2017
Okej.
Prvo kot prvo, tale zgodbica mi je še ljubša od tvoje druge. Mam raje zgodbe ki niso čisto romantične do konca...
Naslovnica mi je zelo všeč pa tud besedilo.
Sedaj pa, kaj je pri kriminalkah važno. Tu se mi zdi da res moraš opisovati čimbolje stvari, ki gredo skupaj s kriminalko. Če tega ni, to ni nič. To je meni zelo pomembno.
Meni je tudi dobro, da je neko srhljivo ali skrivnostno ozadje. Da ne vemo vse za naprej. In seveda pazi, da to ne bo romantična zgodba. Ker s tem večino kriminalk pokvariš...
Meni osebno je všeč, da v zgodbah ni tako, da zmeraj dobre osebe preživijo, slabe pa vse umrejo. Se mi zdi, da je skoraj neverjetno potem. Tudi če ena oseba umre, bolj se vživiš notri čeprav ti to ni všeč... Ampak to so kriminalke!
torej, Next!
21. maj 2017
u223100
u223100
neverland, ne nisem se zmotila, ker je v prvem delu napisano, da ima dva otroka.

Ena petindvajsetletnica z dvema otrokoma in možem.



Vsem hvala za nexte, mogoče pride še danes.
21. maj 2017
u224604
u224604
Aja oprosti, to sm spregledala (: oprosti se enkrat.
21. maj 2017
Next
21. maj 2017
u224383
u224383
Mmm kriminalka... Tudi meni je tale zgodba veliko bolj všeč kot tista...
Že sam naslov in naslovnica sta mi zelo všeč...
Neext
21. maj 2017
u223100
u223100
Hello! Kako ste kaj?
Spodaj je Next, za katerega sem se trudila, da bi bil brez napake, vendar hej, nobened Next ne more biti brez napake, ne? No, upam, da vam bo všeč. Obveščam vas tudi, da nexta verjetno ne bo od jutri do 29.5.2027. Prosim vas, da ne bi nehali brati zgodbo zaradi moje odsotnosti. Vendar če boste, je to vaša odločitev. Nič ne morem proti temu. Dovolj mojega nakladanja, zato gremo k nextu ;P

✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎



CHAPTER TWO

"Moje sožalje gospodična."
"Moje sožalje? Hvala lepa. Toda ne more umreti. Preprosto ne more!" sem živčno kričala.
"Žal mi je, storila sem vse, kar je v moji moči. Povedali smo vam, da je imela malo možnosti za življenje," je rekla medicinska sestra oziroma rešilka.
"Niste storili dovolj."
Bog, ne zafrkavaj se z menoj. Ona ni umrla. Samo spi. Saj spi?
"Res mi je žal. Imela je zelo malo možnosti, glede na to, da jo je ustrelil v vitalne organe. Pomirite se, globoko dihajte. Kmalu bomo prispeli v bolnišnico. Tam boste poklicali nekoga, da vas odpelje domov," me je mirila reševalka.
Pokimala sem in naredila tisto, kar mi je naročila; se pomirila in globoko dihala. Medtem sem božala Ano po glavi. Nisem mogla verjeti, da je ni več med nami.
"Prispeli smo. Naj vam pomagam."
Odpravili smo se iz kombija in se namenili proti urgenci.
Reševalka me je predala dežurni sestri in ta me je pregledala, če je mogoče kaj narobe.
"Z vami je vse v redu. Lahko greste," mi je rekla.
"Čakajte. Kaj pa tisti, ki je u-u-umoril mojo hčerko? Kje je?" sem živčno vprašala sestro.
"Odpeljali so ga v mrtvašnico," mi je odgovorila. Pokimala sem, nato pa se odpravila do telefonske govorilnice.
Vtipkala sem policijsko številko. Namesto, da bi slišala sodelavčev glas, sem zaslišala neznan glas, ki je bil grob in je narekoval : "Ni še konec. Mrtva si."
Izpustila sem telefon iz rok in šokirano stekla iz bolnišnice.

"Ljubica, si v redu? Kako je Ana?" me je mož našel.
"Kaj pa misliš? Ana je umrla. Misliš, da sem v redu?" sem se mu jokaje vrgla v objem.
"Kaj? Ana je umrla? Ne, saj ne more biti res. Reci, da to ni res."
"Na žalost je res. Nisi si mogel predstavljati njenega obraza, medtem, ko je bila v rokah morilca," sem se zlomila.
"O moj bog. Ljubica, si ti v redu? Te niso poškodovali?"
"Briga me zame. Samo svojo Ano hočem nazaj," sem bila na robu živčnega zloma, vendar sem se prej pomirila. Vzrok je bil moj predragi. Brez njega bi pristala v psihiatrični bolnišnici.
"Kje pa je najin sin?"
"Anai je pri tvoji mami," mi je rekel Ian, moj mož.
"Pri moji mami? Saj nas vendarle ne mara," sem ga začudeno pogledala. Vsaj za hip sem pozabila na Ano, nato pa so mi v oči stopile solze.
"Ljubica, ne joči," mi je rekel, nato me je še enkrat objel, nato pa nadaljeval: "Ko so me poklicali, sem sprva mislil, da je le šala, nato sem spoznal, da ni šala. Ker je bil tisti trenutek Anai pri meni, mi ni preostalo drugega, kot, da jo predam v varstvo tvoji mami. Veš, mislim, da sem na njenem obrazu zagledal kanček veselja."
"Lepo. Kaj pa Ana? Nihče nam je ne more vrniti, niti Bog."
"Vem. Vendar življenje teče naprej. Tudi mene boli, sploh si ne predstavljaš, kako. Ampak bomo preboleli. Nekako," je žalostno dejal Ian.
"Prav imaš. Hej, zakaj pa ni bil Anai v vrtcu?"
"Poklicali so me, ker je tepel druge otroke."
"Verjetno je čutil, da se bo nekaj zgodilo. Če je, se ni motil. Ker je njegova sestra umrla," sem se spet zlomila, Ian pa me je potegnil v objem in odpravila sva se do avta, s katerim sva se odpeljala domov.
"Čakaj. Nekaj ti moram povedati," sem rekla Ianu.
"Kaj pa?"
"Ko sem hotela poklicati sodelavca, se je oglasil neki moški, ki je rekel, da sem mrtva."
"Ne skrbi. Saj si policajka," mi je Ian ponosno rekel.
"Prav imaš. Verjetno. Kaj pa Anin pogreb?"
"Ja. Ne vem, kako bom to prenesel."
"Tudi jaz ne vem."
"Ne skrbi, ljubica. Bova že prebolela.
Pokimala sem, čeprav sem vedela, da me ne more videti, ker je vozil. Ali pa me je videl? Ne vem. Celo vožnjo sva preživela v tišini. Bili so tudi bežni pogledi. Ko je enkrat pogledal proti meni, je na ovinku zapeljal rdeči, športno avto.
"Pazi, avto!" sem kriknila.
✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎
Kaj se bo zgodilo?
Vam je všeč?
Kritike, mnenja?
Nexti?
22. maj 2017
Next ugibam pa da bo jih zadel avto in bota oba pristala v bolnoci, Ian pa umrl
22. maj 2017
u224383
u224383
Boga ona... Res ima nesrečo
Ne bomo nehali brati zgodbe, vsaj jaz ne, ko bo pač bo,
ne obremenjuj se s tem... c;
Neext
22. maj 2017
u224604
u224604
Ojoj, koliko se ji je zgodilo v enem dnevu. Upam da ne bo nič hujšega...upam.
Drugače pa napiši Next, ko boš imela čas in navdih, saj vendarle le pišeš zase...
Next
22. maj 2017
Okey nikoli ne berem tako dolge nexte.Ampak to je takooo coolska zgodba da sem mogla prebrati ta Next!In upam da se avto ne bo zabil vanju.Ampak mislim da se bo.To zgodbo bom prebrala do konca pa naj se karkoli zgodi.
Neeeeeeeeexxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!
22. maj 2017
u223100
u223100
Hvala vsem za nexte. Pojdimo n novemu nextu (;
✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎
"Kakšen avto? Nobenega avta ni. Cesta je prazna. Mislim, da imaš samo privide."
"Ne, nimam privide. Poglej, tam je avto," sem pokazala s prstom proti avtu.
"Čakaj, kje pa je avto?"
"Betty, nobenega avta ni. Samo privide si imela. Verjetno zaradi šoka. Zdaj pa se pomiri."
Pokimala sem in zadihala.
Derrick je zavil na naš dovoz, kjer je bil parkiran policijski avto. Čakaj, kaj pa je zdaj to?
Odprla sem vrata, kljub temu, da je bil avto še vedno prižgan in stekla k policistom.
"Kaj se dogaja?"
"Ste vi Betty Coleman?"
"Da. Prosim, povejte, kaj se dogaja."
"Hoteli smo vam sporočiti, da je Brad Drick, tisti, ki je umoril vašo hči, tudi sam umrl."
"To že vem. Kaj še?"
"Brad ni sam delal. Delal je za mafijo, katere šef je Alfonso De Alpino. Zato bodite previdni. Lahko se spravi še na vas."
"Saj se je že. Na mojo hčerko."
Policist je pokimal in se poslovil, nato pa odšel.
Alfonso De Alpino. Le zakaj mi je to ime tako znano? Vem le, da je mafijski šef in, da je umoril mojo hči.
Šla sem v sobo, ki je bila majhna, ampak ravno dovolj velika za naju z Derrickom. Bila je v črno beli barvi in na sredini je velika zakonska postelja. Ob strani pa so omare z ogledali. Nasproti postelje pa je bila velika televizija. Ob manjši omari je bil vhod v kopalnico. Sedla sem na posteljo in ob svoji strani postelje iz nočne omarice vzela prenosni računalnik. Prižgala sem ga in šla na internet. V google sem vtipkala ime Alfonso De Alpino. Prikazalo se je veliko zadetkov. Kliknila sem na enega od zadetkov in začela vznemirjeno brati.
_____________________________________
Alfonso De Alpino

Grozljivo! Alfonso De Alpino, ki je umoril svojo mamo, je na prostosti. Pravijo, da naj bi pobegnil in se pridružil enemu največjemu podjetju, ki prodaja dekleta in po novem tudi fante za mastno količino denarja.
Opozarjamo vas, da se ga pazite. Zraven prilagamo tudi fotografijo.

Maj, 2012
_____________________________________

Po prebranem sem šokirano ugasnila računalnik in zaprla oči, ter skušala pozabiti, kar sem ravnokar prebrala in, kar sem videla. Fotografijo Alfonsa. Zdaj vem, po čem mi je znan. On...on je tisti, ki je bil moj prvi fant. Izkoristil me je in zato sem ga javno ponižala.
Umoril je svojo mamo? Tip je brezčuten. Jaz tega nikoli ne bi naredila. Mama je navsezadnje mama. Mame nas spravijo na svet, skrbijo za nas. On pa je svoji mami vrnil z umorom.
Ne morem verjeti.
"Betty, kje si?" sem zaslišala Derrickov glas.
"Tukaj!" sem zakričala in čez nekaj trenutkov se je prikazal v sobi.
"Veš, paziti se morava, še posebej na otroka," je zaskrbljeno rekel Derrick
"Vem. Veš, kaj sploh dela Alfonso?"
Derrick je odkimal, zato sem ponovno prižgala računalnik in mu ga dala, da prebere, kar sem jaz.
"Ni normalen. Res ni. Defintivno morava paziti na Anaija. Lahko bi tudi njega ugrabil in ga prodal in pa ga ubil. Prosim, tudi nase pazi."
Pokimala sem in ga objela, ter poljubila.
"Greva v pogrebni zavod?" je Derrick vprašal in v očeh so se mu pikazale solze, ampak jih je zadržal.
Ni pošteno. Res ni.
Mlada starša, ki sta živela popolno življenje v majhni družinski hišici z dvema otrokoma. Nekega trenutka se je vse zlomilo na tisočr koščkov, ki se nikoli ne bodo sestavili nazaj.
Spet sva se usedla v avto in se odpeljala v zavod, da bi uredila glede Anineha pogreba.

Ko sva prispela, mi je bilo v srcu hudo. Pogreb je bil kar strašljiv, saj je bil črne, skoraj sive barve in bil je velik.
✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎✎
Kaj se bo zgodilo?
Vam je všeč?
Kritike, mnenja?
Nexti?
P.S. prosim, da odgovorite na vprašanja, če se vam da ^_^
30. maj 2017
u224383
u224383
Omfg začetek! Prividi... Kako si se to dobro spomnila, nikoli ne bi pričakovala...
Vam je všeč? Seveda, potem ni logike da beremo
Neeeext
30. maj 2017
Next
30. maj 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg