Forum
https://data.whicdn.com/images/46311563/tumblr_mf1nhsr5vO1raj758o1_500_large.jpg

živjo sm Cloe in sm stara 17 let.
oboožujem pop glasbo, ker ta še najbol izraža čustva, vsaj zame.
rada rišem, in opazujem naravo.
zelo rada zlijem čustva v pesmi in jih tudi zapojem.
ampak tukaj prihaja še temna stran te zgodbe, ki vam jo bom povedala, in zaupala, samo vam.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
že od malih nog se ukvarjam z glasbo, enostavno živim z njo.
v družini nesprejemajo mojih sanj in želja da bi postala pevka in se ukvarjala z glasbo.
moji starši enostauno želijo da imam denar, kaj mi bo to ce nebom srecna?
kaj mi bo ostalo od tega, kot prazn in pust obraz ko bom odšla v službo?
v šoli nisem priljubljena, sama sem in nemorem nobenemu zaupati, kar je težko ker enostauno nimam socialnega življenja. vsi v šoli me čudno gledam ko se sprehajam po hodniku in vidim njihove obraze in slišim kako govorijo: ''poglej jo kurbo kako je danes oblecena.''
nekako se pretvarjam, da me ne moti ampak v sebi se pocutim kot da imam veliko, ogromno luknjo v sebi in sem prazna, bolecin nemorem ustaviti niti z glasbo, glasba mi bo pomagala čez to grdo najstništvo ki mi niti malo ni všeč. razmišljam drugače, in nisem kot druge punce ki mislijo samo na tipe in obleke,.. sem normalen clovek ki raje preživi čas z glasbo kot pa z kakšno hinauko z tiste družbe.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
bila je sobota, končno rešena od šole. vstala sem in se odločila da grem na kakšen cigaret in na sprehod. začela sem kaditi zaradi depresije, ki se jo še zdaj ne rešim. enostauno obožujem občutek ko prižgem cigareto, in me pomiri. imela sem slušalke v ušesih, hodila sem po pločniku, počasi, normalno tako kot zmeraj. naenkrat sem zaslišala nek hrup ko sem občutila samo udar avta vame, bilo je boleče.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
zbudila sem se v bolnišnici, nisem se zavedala kaj se mi je tocno zgodilo, ko je prišel v mojo sobo
nek postaven fant, ki je bil napol v solzah. nič mi ni bilo jasno, popolnoma nič. zgledal je nekako takole:
https://data.whicdn.com/images/46289033/tumblr_me013fipOo1rnggvoo1_500_large.jpg
ševedno pa mi ni bilo čisto nič jasno, kaj za .... se sploh dogaja?
prišel je do mene in rekel: ''Živjo jaz sem Matt, upam da te nism prestrašil.''
jaz pa sem tiho odgovorila: ''ne, zakaj bi me?''
on je s souzami v oceh rekel: ''nekaj moras vedeti.''
''kaj je?'' sem mu odgovorila s strahom v očeh.
''ko si hodila sem bil malo pod pritiskom, od jeze seveda in sem te zbil z avtom. zelo mi je žal.
tako si očitam, ker me je zelo prizadelo, kaj bo s teboj, ceprav te ne poznam.''
vse skupaj me je šokiralo, kaj naj rečem: ja v redu je ob enem pa nebi tako cutila. nevem ali mu je res žal? zelo je bil preprečljiv ampak, zakaj? lahko bi samo odšel in bi sama oblezala na tleh?
zelo me je žrlo, ampak sem ga hotela spoznati, nekako sem dobila občutek da je vredu in da ni slab človek. odgovorila sem mu: ''greva lahko naslednjic ven, da se zmeniva in lahko tudi poklepetava ce hoces?'' enostavno sem ga morala spoznati.! izmenjala sva si telefonski številki in se poslovila. v bolnišnici celo noč nisem mogla spati. zakaj prav jaz imam tako sreco da spoznam taksno osebo ceprav me noben ne mara, niti starsi? Bila sem vesela. Končno po dolgih letih, v noči nisem spustila niti ene solze.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
naslednje jutro so starši prišli pome, niso me vprašali kako sem ampak so začei kričati zakaj se je to zgodila, da sem si sama kriva. počutila sem se spet osamljeno, kot da ni nobenega na svetu, da bi me imel rad, razen glasbe. v avtu mi je zazvonil telefon, kar se zelo redko zgodi. bil je on.!
''živjo, jaz Matt tukaj. si ze doma?''
jaz pa sem presenečeno odgovorila: '' ravnokar se peljem, kaj je narobe?''
''bi hotela iti z mano na kavo?''
''seveda zakaj pa ne?''
'' dobro se dobiva pri športnem centru?''
''super.''
starši so me odložili pred športnim centrom, saj živim samo 2 ulici stran.
imela sem še glavobol zato sem imela malo skremžen obraz.
Matt se je takoj ustrasil in me je pogledal v oci. njegove oci so bile modre, kot nekakšno morje, da bi opazovala, enostavno bi ga lahko gledala ceu dan.! ampak matt ni odlašal in me je takoj začel spraševati, kako se počutim, kakšno je moje življenje.
povedala sem mu vse.! nisem verjela, da se bova tako ujela, kakor sva se v resnici. vse kar sem mu povedala je isto, ni popularen, obožuje glasbo in nima dobrih odnos z ljudmi.
sicer pa mu nisem popolnoma zaupala, saj sem se bala da me bo izkoristil.
kar naenkrat je matt rekel:'' vem da se bo slišalo čudno ampak ne odidi iz mojega življenja.''
jaz sem bila lajk: wooow.
nisem vedela kaj naj recem? saj ne recem da mi ni všeč, samo...
odgovorila sem mu:'' ni to malo prehitro?''
matt je rekel:'' vse se ujema, mogoce so hoteli da se spoznava, kdorkoli nama je namenil ze to spoznanje. prosim pridi jutri k jezeru? rad bi te ponovno videl.!''
z nasmehom na obrazu sem odgovorila: ''seveda zakaj pa ne?''
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
skoraj sem ze obupala nad sabo, zdaj pa to. koncno fant ki me razume in me ima rad.
naslednje jutro sem odsla k jezeru, on je biu že tam, izgledal je nekako živčno..
objela sem ga, ga poljubila na lice in ga uprašala: ''kaj je narobe?''
matt: ''nič ni samo..''
''kaj''
matt me je nenadoma poljubil, nisem vedela, tako hitro je bilo, cutila sem tudi jaz, najine roke so se ujele in prsti so ostali skupaj, po poljubu me je matt z njegovimi popounimi očmi pogledal in rekel:'' bodi z mano, nepoznam te dolgo ampak stal ti bom ob strani, vedno.''
jaz sem rekla:'' vse je hitro, ampak obljubis, da nebos me nikoli prizadel''
matt: ''nikoli.''
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
koncno imam osebo ki mi pomeni veliko in lahko z njo uzivam v glasbi, nisem vec v depresiji ker je matt tukaj zame, in vem da vedno bo. nikoli nebi spremenila dneva ko me je avto zbil, saj potem nebi spoznala osebe kot je on, zdaj ko sva 6mesecov skupaj lahko rečem:'' ljubimga''
res ga...

+ okej tkoda toje krajsa zgodbica, ker sm rauno dubila naudih prosm koment ce naj pism zgodbe al pa ce so zanc da se nam trudla, hahahah tkodaja naj nadaljujem is zgodbam?
HVALA USM K STE BRAL.<3
17. december 2012
u100920
u100920
next
17. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg