Forum
u120926
u120926
Prvo poglavje: Začetek potovanja





Zbudil me je zvok budilke, ki je glasno odmeval v bližini moje glave. Z vzdihom sem se odkrila in splezala iz postelje. Oblačila sem imela pripravljena na skrinjo ob postelji. Običajne črne kavbojke, bel top in jakna, moja standardna uniforma.
Zazvonil je telefon na hodniku. Preden bi prebudil vso hišo sem stekla tja.
"Prosim, Dyme?"
"Se opravičujem, ker kličem ob tako zgodnji uri, vendar bi nujno rad govoril z gospo Cornelio Dyme," je rekel glas na drugi strani linije.
"Gospodično, prosim lepo," sem zavzdihnila in se nesramno nasmehnila. Gospod James, družinski bančnik, je očitno ugotovil, da sem sredi noči zaprla svoj račun in ves denar nakazala na drugo banko.
"Gospodična Cornelie, vaš račun je zaprt. Resnično mi je žal, ne vem, kako je prišlo do te napake in skušali jo bomo čimprej urediti."
Iz spalnice je prikolovratil, John, moj očim. "Kateri kreten kliče ob pol šestih zjutraj?" me je vprašal in mi iz rok izpulil slušalko.
Slišala sem, kako je James na drugi strani zajel sapo in prekinil linijo. Kot družinski bančnik Dymeovih se je nasplošno izogibal kakršnim koli stikom z Johnom Craineom.
Med zaviranjem z očmi sem se odpravila nazaj v svojo sobo in iz mobilnega telefona poklicala v banko.
"Gospod James, Cornelie Dyme tukaj. Prišlo ni do nobene napake, ob pol enih sem zaprla svoj račun. Odpravljam se na dopust in iz drugega računa bom lažje dvigovala denar. Vseeno hvala, ker ste poklicali," sem zdrdrala, ko je James dvignil slušalko.
"Gospodična, gre vendar za skoraj deset tisoč evrov!" je osupnil.
S tal sem pobrala svoji potovalki in ju dvignila na ramena. "Vem. Nasvidenje, gospod James."
John je stal v kuhinji in kuhal kavo. Mimo njega sem se napotila k omaro s čevlji, da bi se obula.
"Zakaj je klical James?" me je vprašal. Skomignila sem z ramenih. "Želel je vedeti, če res grem na dopust in koliko časa me ne bo, ker je treba podpisati neke dokumente," sem se gladko zlagala. Bila sem pravi profesionalec v laganju.
"Kdaj boš torej nazaj?" me je vprašal John. "Mama bo zagotovo v skrbeh zate."
Preden bi lahko stegnila svoj dolgi jezik in mu nazaj rekla nekaj nespametnega, je iz svoje sobe pritekla moja desetletja sestra. "Vsemi me s seboj!" je zavpila in se mi vrgla okoli vratu. S težavo sem ohranila ravnotežje.
"Če boš pridna, ti bom prinesla kaj lepega," sem zamrmrala v njeno uho in jo spustila iz objema. John in mama nista spodbujala prinašanja spominkov z različnih potovanj. Spomnil se, da mi je mama nekoč vrgla v smeti celo vrečko školjk, ki sem jih nabirala celo poletje.
Z police ob telefonu sem vzela svoje avtomobilske ključe in odkorakala skozi vrata.
Bonnie me je že čakala na avtobusni postaji. Pričakovala sem, da bo imela okoli sebe celo skladovnico kovčkov, zato sem skoraj pozabila zapreti usta, ko sem zagledala dva manjša kovčka.
"Bonnie, kje imaš ostale stvari?" sem sme je vprašala in odprla prtljažnik.
Ignorirala je moje vprašanje: "Mislila sem, da so te zaprli v klet in te ne bo!"
"Zahvali se Jamesu z banke in neumnim tovornjakom na avtocesti. Dva sta vozila pod šestdeset na uro."
"Jamie je ugotovil, da boš izdala družinsko tradicijo?" se je zasmejala in sedla na so voznikov sedež. K nogam si je postavila svoj nahrbtnik in na zadnje sedeže vrgla jakno.
Zavila sem z očmi. "Pa ti imej za vratom šestdesetletnika, ki meni, da mora prevzeti vse finančne plati mojih Dymeovih prednikov. Če bi lahko, bi mi stal za hrbtom še na bankomatu."
Zasmejala se je in iz nahrbtnika povlekla šop USB ključkov različnih barv. "Glede na to, da greva v Anglijo, bova poslušali Bring Me The Horizon ali Asking Alexandria?"
"Askingi so mi bili vedno bližje kot Bring Me The Horizon, tako da bi začeli z njimi."
Bonnie je vzdihnila in izvlekla rdeč ključek. "Res mi ni jasno, kako sta lahko šla Oli in Hannah narazen. Bila sta tako popolna! In Oli je vreden čakanja, da pride s turneje..." se je zagnala v svoj dolgi monolog. Izključila sem njeno govorjenje in se posvetila prometu.
Na avtocesti sem nogo pritisnila na plin in je nisem niti za sekundo dvignila. Način vožnje sem podedovala po očetu, kar je nekako pomenilo, da kot ponorela divjam po cestah.
"Si vedela, da je Danny pustil tisto blondinko?" me je vprašala Bonnie in me z zanimanjem pogledala. Nasmehnila sem se ji v odgovor.
"Možnosti, da me sploh opazi, so enake nič, tako da se ne sploh ne bom obremenjevala s tem. Počakaj dve uri in na Instagramu bo slika, na kateri poljublja drugo blondinko."
"Saj res, Danny pada na blondinke. Mogoče bi se pa pobarvala," je rekla.
Postrani sem jo pogledala. "Moji lasje ne bodo videli blond barve, razen, če jih bom svetlila. Raje razmišljaj, kako boš Oliverja spravila na zmenek."
"Sem ti danes že povedala, da te sovražim?"
"Če ti prinesem kavo, me verjetno ne boš več," sem zamrmrala in zavila proti počivališču. "Vegnasko z riževim mlekom, ne?" sem jo vprašala in porabila denarnico.
Pokimala je in nekaj mešala po svojem mobilniku.
V trgovinici na počivališču se je trlo ljudi. Postavila sem se v vrsto in si nad pultom ogledovala kakšne kave prodajajo.
"Ljubica, se ti ne zdi, da je prevroče za tele kavbojke?" me je vprašal nekdo za menoj in položil roke na moje boke.
Obrnila sem glavo in z dvignjeno obrvjo pogledala moškega za seboj. "Napačen naslov."
"Ne bi rekel, punčka."
Ignorirala sem ga in stopila korak naprej. Potem sem začutila roke na moji zadnjici.
"Imaš natanko eno sekundo, preden ti izrežem katerega izmed pomembnejših organov."
"S čim pa, srček?"
Iz žepa sem potegnila nož in mu ga pomolila pod nos. "Predvčerajšnjim diamantno brušen."
Njegove roke so v mikrosekundi izginile.
Stopila sem k pultu in se nasmehnila: "Eno vegansko kavo z riževim mlekom in eno ledeno mintovo, prosim."
"Za seboj?" je vprašal prodajalec in tipkal po računalniku.
"Ja. In ene Marlboro Red."
"Kartica ali gotovina?"
Pomolila sem mu kartico. Z nasmeškom jo je povlekel preko čitalca in mi jo vrnil. "Vtipkajte pin in počakajte minutko."
Odtipkala sem pin in šla z roko skozi svoje lase. Ko sem spoznala Bonnie, sem se ostrigla na fantovsko dolžino las in se nato celo leto držala gela. Oboževala sem kratke lase in vse ugodnosti, ki so jih prinašali, ampak po tem, ko je že tretji voznik avtobusa mislil, da sem fant, mi je bilo dovolj.
Prodajalec mi je čez pult podal kartonasto stojalo z dvema lončkoma in škatlico cigaret. Hitro sem se mu zahvalila in po najkrajši možni poti izginila ven.
Bonnie je slonela na po krovu motorja in se pogovarjala z nekim tipom. Ko sem prišla bližje sem opazila njeno zgrbljeno držo in jezen izraz na obrazu.
Postavila sem se nedobrodošlega moškega in ji pokimala. "Če nisi opazil, tvoja prisotnost ni zaželjena."
Zdrsnil se je in se obrnil k meni. Premeril me je od glave do pet. "Super, še en emo. Od kod lezete s temi črnimi cunjami, piercingi in samomorilsko glasbo?"
Kavo sem mimo njega podala Bonnie in prekrižala roki na prsih.
"Če te zanima, kako nastanemo, bi moral pogledati kakšen dober porno film. Ampak za človeka tvoje starosti, bi mislila, da si kakšnega že videl."
S kotičkom očesa sem opazila, da Bonnie komaj zadržuje smeh in se odpravlja v avto.
"Poleg tega ne moreš nekoga kar obtožiti, da je emo, če nosi predvsem črna oblačila. To je isto, kot bi rekel kači krokodil, ker je pač plazilec."
Tip me je gledal, kot da sem ravnokar povedala, da Božiček ne obstaja.
"Če pa je pravi razlog v piercingih moje kolegice, pa odjebi. Če nimaš nič proti, bi se zdaj odpeljala s svojim emo avtom na svoje emo potovanje in poslušala svojo samomorilsko glasbo."
Mimo njega sem odšla k vratom avtomobila, se udobno namestila v svoj sedež in v roke vzela kavo.
"S temlem vedno uspeš zapreti gobec. Kako ti uspe?" se je zasmejala Bonnie in mi podala rižev vafelj.
"Vsa umetnost je v tem, da si prijazen in poveš stvari takšne kot so. S tem kretenom zapreš neumne gobce," sem zamrmrala. "Kako te je sploh opazil?"
"Šla sem si pretegnit noge in se je prikazal s tem stanjem o 'emotih'," mi je pojasnila. "In jaz, budala, sem zmrznila."
Med smehom sem dvignila pokrovček na svoji kavi. Nikoli nisem marala pokrovčkov na kavinih lončkih.
"Spet piješ tisto mintasto sranje?" se je namrdnila.
"Če si za razpravo o sranju..."
"Pozabi. Nadaljevanje znan na pamet," me je prekinila.
06. avgust 2014
he he he momy is awsome
neeeeeeeeeeeeeext!!
06. avgust 2014
u122384
u122384
mislim, da se mi neda novih grožn pisat, tk da upam, da nisi zbrisala varuške
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!
torej, glede na to, da se je oli razšel, je blo to prej, ko ste vidva začeli f***t?O.o
06. avgust 2014
u120926
u120926
Drugo poglavje: Letališče





"Pripravljena na nekaj Oliverja?"
"Če ne boš pela zraven. Nazadnje sem skoraj oglušela," sem odvrnila med prehitevanjem nekega počasnega tovornjaka.
"Tako slabo pa spet ne pojem!" se je v trenutku pritožila in iz šopa potegnila moder ključek.
"Seveda ne poješ slabo, samo tvoje frekvenca se ne sklada z Oliverjevo in večinoma jo slišijo samo delfini," sem se nasmehnila in ji pokazala jezik.
Bonnie se je zagnala v svojo monodramo o tem, kako jo ves čas ponižujem in da ne ve zakaj je sploh moja prijateljica. Kot že nekajkrat tisti dan sem izključila njeno govorjenje in začela razmišljati o tem, kaj bom rekla Stephenu, ko ga bom zagledala. Z vsem spoštovanjem do njega in njegovega razmišljanja, ampak prositi bivšo svojega brata, da te pride iskat na letališče in potem oditi z njo na dopust, mi ni ravno blizu.
"Misliš, da imam kakšno možnost pri Oliverju?"
Brez pomisleka sem odgovorila:"Pada na majhne črnolase potetovirane škrate. Mislim, da si na dobri poti."
Raje nisem začela s tem, da je samo neka punca iz države bogu za hrbtom in devici za ritjo, Oliver pa je svetovno znana zvezda. Pustimo punci sanje.
"Razmišljala sem, da bi se pobarvala nazaj na pol rdeče. Saj veš, Ash Costello stil."
Skomignila sem:"Izvoli. Mogoče se bom še jaz."
"Rie, nikoli v življenju se še nisi pobarvala. Še takrat, ko si pomagala meni, si imela pripombe." Na sebi sem čutila njen pogled.
"Nisem jaz tista, ki se je želela pobarvati v vijolično, iz kopalnice pa prišla modrozelenorjavo nedoločljivo sive barve," sem izpostavila njeno največjo polomijo z barvanjem las.
V usta je vtaknila vafelj. V nahrbtniku jih je imela letno zalogo. "Kakorkoli, katera barva?"
Prehitela sem še en tovornjak. "Ne vem še. Razmišljala sem o črni in rdečem pramenu tiukaj," sem rekla in odmaknila lase z oči.
"Izgledala bi kot pajek."
"Vsaj profesorica umetnosti mi ne bi rekla, da sem poosebljene pomladnega vzdušja."
"Sem ti danes že povedala, da te sovražim?" Glasno je prekinila vafelj.
"Najbrž."
V tišini sva nato poslušali glasbo vse do letališča.
"Vedno sem mislila, da so letališča polna ljudi," je rekla Bonnie, ko sva stali v čakalnici. Do prihoda Stephenovega letala sva imeli še dobri dve uri.
"Kakšen film preveč si gledala. Greva po kosilo? Stephen bo umrl od lakote, ko bo prišel do naju."
"Greva po hrano!"
Sledila sem ji iz čakalnice v prvo picerijo, ki jo je zagledala.
"Dober dan, sem Jacques in danes vaš natakar. Smem vprašati ali boste kaj pojedli?" se jo ob vhodu naslikal mlajši natakar in naju gledal kot hudič blagoslovljeno vodo. Preden bi Bonnie lahko kaj rekla, sem jo povlekla stran od vhoda v picerijo.
"Nikakor ne nameravam jesti nekje, kjer me bodo gledali na isti način kot doma. Poišči kitajsko ali indijsko, tam so vedno prijazni do naju," sem zamrmrala in se ozrla po ulici.
"Kitajska je za vogalom," se je nasmehnila.
Nasmehnila sem se nazaj: "Z najinim kosilom."
Nisva se še dobro usedlin, ko se je ob mamini mizi prikazala natakarica. "Kaj vam lahko ponudim?"
"Enkrat veganske popečene rezance, enkrat piščanca z ananasom, enkrat popečenega oiščanca in dvakrat spomladanske zavitke. Vse bova vzeli s seboj," sem zdrdrala naročilo.
"Boste kaj spili, medtem ko čakate?" me je vprašala.
Bonnie se je odkašljala. "Zame navadno vodo, prosim."
"Enako."
Natakarico je odneslo proti kuhinji.
"Enkrat bova morali naročiti kaj drugega, Rie," se je za smejala Bonnie.
"Če je pa tako super, ko stopim v kitajsko pri šoli in Xao že piše naročilo za naju. Kdo bi se odrekel takemu ugodju?"
"Kdaj si nazadnje odprla jedilnik?" me je vprašala.
"V kitajski v prvem letniku. Drugače pa takrat, ko me je tista budala z pravne peljala na večerjo. Nikoli več ga nočem srečati. Toliko klišejev na kupi pa že dolgo nisem videla," sem se namrdnila.
Zavzdihnila je. "Samo ne reci, tip ni bil dober."
"Za hrano morskim psom. Nikoli več ne dovolim Lauren, da mi išče zmenke."
"Kaj pa, če bi malo spustila standarde za osvojitev ledene gore? Nihče ni lep in zabaven in gentelman in vse ostalo."
Najraje bi jo ignorirala. "Mora biti."
Zavila je z očmi.
Hrano sva z nosili v avto in se odpravili nazaj v čakalnico. Na poti je Bonnie zagledala prodajalno slushijev.
"Če imajo okus korenčka, bom pojedla vsega," je skoraj zakričala in se pognala tja. Njena obsedenost s korenjem je mejila na bolezensko stanje. Isto je ona govorila za mojo potrebo po branju.
Iz prodajale sva prišli z velikimi nasmeški na obrazih. Bonnie je dobila svoj korenčkov slushi, jaz pa mešanico minta, pomaranče in višnje.
Do prihoda Stephenovega letala sva imeli še pol ure. Bonnie se je zaposlila z telefonom, jaz pa sem si začela ogledovati ljudi.
"Ugotovila sem, zakaj te potrebujemo v življenju. Jaz najden problem, ti pa ga rešiš v sekundi," je rekla Bonnie, ko sem rešila zmedo v njenih laseh. Nikoli mi ni bilo jasno, kako si jih lahko v nekaj sekundah zavozla in naredi iz svojih čudovitih las pravo sračje gnezdo.
Moj telefon je zazvonil. Prvič v tistem dnevu. "Hej, Alan, kaj je narobe?" sem pozdravila svojega bratca.
"Rie, problem imam. Velik problem. Ne vem, kako naj ga rešim. Nujno moraš priti domov."
Nisem se mogla zadržati:"Stari, več kot šest ur vožnje stran sem. Povej kaj je narobe, ali pa sam najdi rešitev."
Bonnie me je gledala z odprtimi usti. Od nekdaj sem z ljudmi govorila po zvočniku, ne glede na to, kje ali s kom sem bila. Razen, če sem govorila z mamo. Takrat sem se zaprla v najbližje stranišče.
"Čez tri ure moram peljati Beth na zmenek in nočem iti."
"Si hotel iti z njo na zmenek, prededen si jo povabil?"
"Ja, ampak..."
"Alan Dyme, v sramoto si meni, najinemu očetu in samemu sebi. Samo punca je, ne pa podivjan bik. Spravi svojo leno rit v kavbojke in jo odpelji v kino. Če izvem, da si zajebal, ti odrežem nos." Prekinila sem zvezo in spravila telefon nazaj v žep.
"Prvi zmenek?" se je zarežala Bonnie in se namuznila.
Pokimala sem. "Lušna punca, tečni starši. Popolna kombinacija za težave."
"Ko sva že pri prvih zmenkih... Kako je bilo s tistim tipom, ki ti ga je priporočila Lauren?"
"Pozabila mu je povedati, da drage restavracije name ne naredijo vtisa. Poleg tega se ja na vratih pojavil v obleki in govoril z Johnom, kot da je ta bedak moj oče," sem se namrdnila.
"Ti pa v kavbojkah in majici?" se je zarežala. "Fant je verjetno hotel narediti dober vtis, pa se mu je ponesrečilo."
"Kolikokrat si že bila na zmenku s popolnim samovšečnežem, Bonnie?"
"Prihrani mi pridigo, Rie. Nisem pri volji."
Najin pogovor o zmenkih se je vedno končal tako. Jaz sem iskala gospoda Popolnega, s katerim bi preživela večnost, Bonnie pa je predvidevala, da bo njen princ na belem konju našel njo. Jaz sem obupovala nad nesposobnimi tipi, ona pa je vedno govorila, da bo večnost preživela obkrožena z tridesitimi mačkami.
"Letalo iz Instanbula je priletelo. Potniki za let v Frankfurt, prosim, stopite proti izhodu deset," je rekel monoton ženski glas po zvočniki.
Bonnie je navdušeno skočila pokonci. Stephena ni poznala v živo, vendar je o njem vedela veliko iz mojih pritoževanj in neumnih zgodbic o mojem otroštvu.
"Ženska, čez carino mora in pred njim je dva milijona ljudi." Udobneje sem se namestila v sedežu in v roke vzela revijo. "Poklical bo, ko bo v čakalnici."
Bonnie se je muhasto sesedla poleg mene in začela pogovor z Lauren preko Snapchata. Po treh letih je bil še vedno uporabna zadeva.
Moj telefon je začel vibrirati kot ponorel.
"Hej, sediš poleg punce s piercingi in telefonov?" me je vprašal Stephen, preden sem sploh imela možnost pozdraviti.
"To je Bonnie."
Iz množice ljudi se je odcepila visoka postava v črni milico in kavbojkah. Ustavil se je pred menoj in mi ponudil roko. "Dober dan, prevoz."
Zavila sem z očmi in se z njegovo pomočjo dvignila s stola. "Stephen, to je moja prijateljica Bonnie Mane, Bonnie, to je najina družba, Stephen Cammer."
Rokovala sta se in izmenjava oguljene vljudnostne fraze.
"Prosim, reci, da imaš v avtu pivo. Že cel teden pojem samo vodo, sok in slabo vino," je zavzdihnil Stephen, ko smo zapustili čakalnico.
"Lačen si najbrž tudi," sem se zasmejala in odprla prtljažnik.
Ven je vzel pločevinko piva, ki sem ga imela v stranskem predali in jo ponudil Bonnie. Z nasmeškom jo je vzela. Naslednjo pločevinko je ponudil meni, a sem odkimala in zacingljala s ključi.
"Hrana lahko počaka. Samo spraviti me čim dlje od tu. Na letalu je bila neka babnica na lovu za možem in je mislila, da sem primeren kandidat za poroko."
"Spravi se noter."
Bonnie je svoj nahrbtnik prestavila na zadnje sedeže in sedla tja, Stephen pa se je razkomotil na sovoznikovem sedežu.
Komaj sem zapeljala na avtocesto, že sem priletela na zastoj. Jezno sem slekla jakno, iz žepa potegnila škatlico cigaret in jakno vrgla Bonnie, ki jo je obesila na sedež.
Mimo je prišel policist. "prosim, ostanite mirni, prometna nesreča se je zgodila, pijte veliko vode, ostanite mirni," je rekel, ko sem spustila okno.
Škatlico cigaret sem vrgla Stephenu v naročje. "Prižgi mi eno in ne pogovarjaj se z mano, dokler ne pridemo iz tega le."
"Navadi se. Rie vozi kot formula ena in če se mora ustaviti je najnesrečnejši človek na Zemlji," se je zasmejala Bonnie in mu podala vžigalnik. "Na prvem izvozu bo zavila ven in počakala, da se spravijo s poti."
"Gospodična Jasnovidna, zapri pri kljun."
06. avgust 2014
u120926
u120926
Na prvi sliki je Rie Dyme, na drugi pa Bonnie Mane.
06. avgust 2014
u120926
u120926
Sestrica, nikoli nisem spala z Oliverjem. Nekaj okusa pa imam, hvala lepa.
06. avgust 2014
u120926
u120926
Tretje poglavje: Motel
[img]http://static.tumblr.com/f95f22df49e1c9d4ad042b10a2ee2cd4/pdbxorm/6m6mlnyk7/tumblr_static_tumblr_m8c65q4nny1r2lgcto1_500.png[/imgBonnie je imela prav. Takoj, ko je bilo mogoče, sem zavila na izvoz in se ustavila v bližini nekega travnika. Stephen se je sprehodil do malce oddaljene njive, kjer je zalil fižol, midve  z Bonnie pa sva razgrnili odejo in iz prtljažnika znosili hrano in pijačo.
Stephen se je vrnil s strganimi kavbojkami.
"Kateri pes te je dobil?" sem ga vprašala in sedla v en kot odeje. Bonnie mi je sedla nasproti in si odprla pijačo.
Stephen se je namrdnil:"Sredi tega vajinega piknik prostora je jarek, ki ga ni mogoče takoj opaziti." Sedel je in odprl škatlo s pico.
Medtem ko smo jedli, sva z Bonnie poslušali Stephena, ki je razlagal o svoji poslovni poti v Instambul. Ko smo se končno dvignili, se je že mračilo in bil je skrajni čas, da se spravijo nazaj na cesto.
Bonnie je odnesla odpadno embalažo do koša na bližnji avtobusni postaji, Stephen je zložil odejo in mi jo podal. Spravila sem jo pod voznikov sedež, kjer je bila, ko sem dobila avto od svojega očeta, in tam sem jo nameravala pustiti.
"Naj grem zdaj jaz vozit, Rie?" je vprašala Bonnie, ko se je vrnila.
"Trenutno sem edina brez alkohola v krvi, tako da se kar razkomoti zadaj. Nameraval se ustaviti na naslednjem počivališču in dobiti kavo, " sem ji odgovorila in zacingljala s ključi.
"Če smo čisto natančni, bi moral jaz voziti," se je pritožil Stephen.
Pogledala sem ga z dvignjenimi obrvmi: "Stari, po nekajurnem letu in štirih pivih nisi zmožen prevoziti kilometra avtoceste. Spravi se spat."
Bonnie se je zahihitala: "Rie je vedno odgovorna. Zato tudi moja mama ni ponorela, ko sem rekla, da grem z njo v Anglijo. Njena pojava vzbuja zaupanje. Poleg tega naj bi bile možnosti za neumnosti z Rie manjše."
Zavila sem z očmi. Ena izmed redkih stvari, ki jih Bonnie pri meni ni razumela je bil moj odnos do zabave in neumnosti. Starši so mi v glavo vcepili, da moraš neglede na to, kje in s kom si, vedno vedeti, kaj se s teboj dogaja. To pa je pomenilo, da vase nisem vnašala kakršnih koli opojnih substanc, razen občasno manjše količine alkohola in cigaretnega dima. Ena stvar je vodila k drugi in kmalu sem bila voznik z vseh zabav, ki sva jih z Bonnie obiskali.
"Boš rekla, da še nikoli nisi kadila trave?" se je zarežal Stephen.
Prižgala sem avtomobil in speljana. "Niti poskusili ne nameravam. Še cigaretnega dima ponavadi ne inhaliram. Videla sem, kakšne so posledice in niti najmanj mi ni do tega, da bi imela v spominu luknjo in nočem si narediti sramote."
"Govoril kot moja stara mama."
Bonnie in Stephen sta zaspala kmalu po mojem manjšem izbruhu glede trave. Glasbo sem stišala na minimalno glasnost in z najvišjo dovoljeno hitrostjo vozila mimo ostalih avtomobilov. Ko sem preverili, kako je z Bonnie, sem jo zagledala zavito v odejo, ki jo je vzela izpod mojega sedeža. Tiho sem se za smejala in zapeljala na počivališče po kavo.
Vrnila sem se z paketom šestih energijskih pijač in dvema litroma veganske kave z kokosovim mlekom v termovki. Kljub temu, da sem se delala norca iz Bonnie, sem pila tudi njeno kavo. Kolikor pa sem poznala Stephena, je pil kakršno koli kavo, dokler v njej ni bilo sladkorja.
"Ko sem vaji zagledal na letališču, sem najprej pomislil, da si s seboj pripeljala sestro. Šele potem sem se spomnil, da ima Sammy komaj deset let," me je iz razmišljanja vrgel Stephen.
Med ustnici sem potisnila cigareto. "Vsi mislijo, da je Bonnie moja sterejša sestra. Najbrž zaradi njenega stila."
"Meni se zdi malo bolj otročja kot ti, brez zamere."
"Ima štiri mesece v rezervi. Cimra se je včasih zalila in rekla, da moraš meni prišteti deset let, njej pa jih odšteti, da dobiš dejansko sliko."
"Ne obnašaš se kot osemindvajset letnica, Rie." Vzel mi je cigareto in potegnil dim.
Skomignila sem z rameni:"Čez dva dni bom devetnajst."
"Čez dva dni boš že devetnajst? Včeraj si bila še v vrtcu z mojim bratom!"
"Starček, od takrat je minilo petnajst let. Skrij se s svojimi štiriindvajsetimi. Še malo pa boš siv."
V avtu se je Stephen naslonil na okno in me gledal med vožnjo. Iz žepa sem potegnila škatlico čepkov za ušesa."S tem boš lahko zaspal."
Presenečeno jih je vzel.
"Alan je trenutno obseden z rap glasbo in Sammy je nekako podedovala kamin okus za nemogoča besedila. Kadar nimam možnosti pobega, moram poslušati o izgubljeni ljubezni in morju." Z levo roko sem popravila lase, ki so mi lezli pred oči. "Zjutraj boš ti vozil. Bonnie ne spustim za volan, razen če bo res težila. Ni ravno vajena dolgih voženj."
Pokimal je v znak strinjanja in s v ušesa vtaknil čepke.
Vozila sem skoraj do državne meje. Bonnie je spala kot mlada mačka, raztegnjena po zadnjih sedežih. Moj pogled je zataval proti spečemu Stephenu, ki je rahlo smrčal, naslonjen na okno.
Ob cesti je svetil ogromen neonski znak, ki je oglaševal mogel nekaj kilometrov naprej. Še enkrat sem ošinila Bonnie in poslala k vragu njeno teorijo o hitrem potovanju.
"Bonnie, pridi. Zbudi se, Bonnie," sem nežno zašepetala in poskušala zvleči polha izpod odeje. Biti za centimeter se ni premaknila. Stephen je že spal v motelski sobi in nisem ga mogla zopet zbuditi, da bi mi pomagal nesti Bonnie. Pograbila sem Bonnie za ramena in jo nič kaj nežno stresla. "Bonnie, zbudi se v tem trenutku!"
"Prekleto stanje, Rie, kaj hudiča..." se je začela pritoževati , ko je prišla do sape.
Pokazala sem na mogel. "Postelja."
"Sem ti danes že povedala, da te sovražim? Ker imam resne pomisleke o najinem prijateljstvu"
"Jaz tudi, Bonnie, jaz tudi."
06. avgust 2014
u120926
u120926
Ups, link je slika do Stephena Cammerja.
06. avgust 2014
u120926
u120926
Zgodba je posvečena moji cimri, na kateri temelji lik Bonnie.
06. avgust 2014
u122384
u122384
neda se mi...
vn se grem zlaufat, pa pol pridem.
next!
06. avgust 2014
hahaha Tina nikder ne prebere do kraja jst sm komi prebrala 2. del, pa si že objaula 3. dons si pisatelske volje al kaj
06. avgust 2014
aja NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
06. avgust 2014
u122384
u122384
sej sm prebrala, sm zdej je pa raspis tajm!
Ne znam kaj povedat.
Pišeš carsko, na svoj način, pisala ti b om grožnje, ta tema bo mela zarad mene 20 strani več ko bi mogla...
I saw a donkey.
It was grey and black.
It kinda looked like Lexi.
You know, the brains and all that...O.o
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
06. avgust 2014
hahhaaha
06. avgust 2014
u122384
u122384
And, it had her face.
06. avgust 2014
u120926
u120926
Moja nova profila ima moj fejs. S košaro na glavi. Če ma leta instagram, me lahko followa na @venekdymekayle
06. avgust 2014
u120926
u120926
Leta' autocorrect
06. avgust 2014
u120926
u120926
Kera'' autocorrect again
06. avgust 2014
u120926
u120926
Četrto poglavje: Vse najboljše, Rie!
Zbudila sem se pokrita z rjuho. Ko sem ponoči v motelsko sobo spravila najprej Stephena in potem še z nekaj težavami Bonnie, ju pokrila in upala, da ne bosta zmrznila, sem se sesedla na kavč in zaspala v najbolj neudobnem položaju, ki sem ga kadarkoli preizkusila.
Z vzdihom sem se odkrila in vstala. Vretenca v vratu so mi po pokala in oseba, ki sem jo zagledala v ogledalu, mi ni bila niti najmanj podobna. Moji lasje so bili razmršeni, ločila sem imela razmazana in bila sem bleda kot smrt.
Tiho sem preklela tiste tri ure spanja. V kopalnici sem odstranila vsa ličila z obraza in glavo potisnila pod mrzlo tekočo vodo. Hitro sem obrisala lase in jih še vedno mokre vrgla na svoj hrbet.
"Bonnie, gremo!" sem zapela v njeno uho in odejo potegnila z nje. Vedela sem, da se bo  zgrozila nad svojim videzom, kot sem se jaz nad svojim, vendar sem jo morala spraviti v kopalnici in jo do konca zbuditi.
Naletela sem na pričakovan odgovor: "Odjebi, Rie."
"Na tem področju imam več let iskušenj ," sem se posmehnila in jo zavlekla iz postelje.
Otresla se me je na pol poti do kopalnice. "Saj grem, Rie, počakaj, da se zbudim."
Z glasnim stokanjem se je pobrala s tal in počasi stopila proti kopalnici.
Sledil je glasen krik, ki je vrgel pokonci Stephena.
"Dobro jutro, starček," sem se nasmehnila in sedla na Bonnieno posteljo. "Kopalnici je naslednje pol ure zasedena, ampak se lahko kljub temu zbudiš."
"Počutim se kot nekdo, ki ga je z bil tovornjak," se je nakremžil. "Si me ti slekla?"
"Zdelo se mi je, da srajca ni ravno najudobnejše oblačilo za spanje. Po lastnih napakah."
Iz kopalnici je prišel nov krik. "Rie! Kaj, hudiča, si delala z mojimi lasmi?"
"Veš, da se tvojih las ne dotikam! Nazadnje, ko se me prosila, naj držim šampon, so postali nedoločljive barve!" sem zavpila nazaj in se zagledala v strop. Tam ni bilo nobenih sledi o Bonnieni prisebnosti.
Iz motela smo prišli popolnoma zbiti. Bonnie je kljub najinim ugovorom sedla za volan in naše osebne izkaznice zataknila za senčilo.
"Proti Franciji?" me je vprašala in si v usta potisnila kos riževega vaflja. Eno škatlo sem jih vrgla Stephenu na zadnji sedež. Ni bil ravno najboljši zajtrk, nekaj pa vendarle.
"Mhm. In niti ne poskušajo govoriti francosko, ko se bomo peljali čez. Samo jebeni 'merci' na cestnini ti dovolim," sem zamrmrala in spila požirek kave.
Stephen se je nagnil naprej in mi termovko vzel iz rok. "Danes zate nič kave. Samo spala boš."
"V zadnjih treh tednih sem spala več kot celo leto prej. Potrebujemo samo kavo, cigareto in dobro knjigo," sem zamrmrala nazaj in se naslonila na okno. "Ni ti treba skrbeti zame, odrasla oseba sem."
Bonnie se je zasmejala: "Zaspi in sanjaj o Worsnopu. Ko se boš zbudila, mi boš povedala koliko litrov alkohola je spol na vajinem zmenku."
Zaspala sem.
Vmes sem se zbudila, ko mi je Stephen v usta stlačil kos kruha in po grlu zlil steklenico vode. Ni hotel razumeti, da nisem lačna, da me ne sebe in da sem popolnoma v redu.
Dokončno sem se zbudila, ko je Bonnie na zadnjem sedežu dremala med poslušanjem glasbe na svojih slušalkah. Stephen je vozil.
"Kje smo?" sem vprašala in si pomela oči.
"Sredi Francije. Spala si skoraj osem ur, to je rekord!" mi je odgovoril Stephen.
Iz predala sem potegnila plastenko korenčkovega soka, ki sem jo tam skrivala pred Bonnie in naredila požirek. "Moj rekord je šestnajst ur in šestinpetdeset minut. Cel teden nisem spala, ker sem skrbela z očeta in potem me je samo zmanjkalo sredi stopnic. Alan me je ujel in odvlekel v mojo sobo, me pustil na preprogi in hodil preverjat moje dihanje."
"Nezavest ni spanje, Rie. Je zadnji opomin telesa pred popolno odpovedjo."
Iz zvočnikov je prihajal zvok kitare. Nikoli nisem videla, da bi Bonnie z velikim veseljem poslušala Never Shout Never, in bila sem prijetno presenečena, ko sem zagledala ključek z mojim imenom. Naložlila je vse moje najljubše pesmi.
"Tvoj glasbeni okus se razteza od death metala do Disneyevih sountrackov," se je zarežal Stephen, ki je sledil mojemu pogledu. Namrdnila sem se v odgovor in zaprla oči.
Stephen nas je pripeljal do francoske obala pozno zvečer. Trajekt za Anglijo je odpeljal šele naslednje jutro, tako da smo imeli goro časa preveč.
Bonnie je iz svojega kovčka povlekla črno oblekico.
"Z vsem dolžnim spoštovanjem do tvojega stila, tale obleka ni primerna za čakanje, Bonnie. Zmrznila boš," je rekel Stephen in jo skeptično pogledal.
"Ne nameraval čakati na tem vetru, idiot. V klub grem. In Rie gre verjetno z mano," je v odgovor skomignila z rameni.
Lahko sem videla, kako se Stephen sprašuje o njeni prisebnosti.
"Ne trudi se. Takih v norišnici ne jemljejo, sem se že pozanimala," sem se opravičujoče nasmehnila.
"Resno misli?"
"Na žalost."
Iz avtomobila sem povlekla svojo potovalko in jo odprla. Večinoma so bile v njej kavbojke in majice, a sem za vsak slučaj spakirala enako obleko kot Bonnie. Kupili sva ju skupaj.
Stephen mi je obrnil hrbet, medtem ko sem se preoblačila. Prejšnja oblačila sem stlačila v stranski predal na potovalki, iz prtljažnika pa sem povlekla čevlje z visoko peto. V tem času je tudi Bonnie splezala iz avtomobila, naličena in urejena.
Hitro sem nanesla ličila in vrgla vse svoje stvari v prtljažnik.
V klub smo vstopili z Bonnieno pomočjo. Njena francoščina je bila tako obupna, da nas je varnostnik raje spustil, kot pa poslušal njeno hreščanje še tri sekunde.
Z velikim nasmeškom sem ji sledila. V večino klubov sva prišli z njenim tedanjem in mojo pojavo. Še nikoli nisva odšli izpred kluba, de da bi bili noter.
Bonnie se je prerinila mimo plešočih teles do pulta in glasno zahtevala viski-kolo.
"Ne napoj se, ne nameraval te nositi k avtu," sem jo opozorila. V odgovor je zavila z očmi in zvlekla Stephena na plesišče.
Z nasmeškom sem opazovala, kako se je Stephen trudil plesati. Glasba, ki se je vrtela, ni bila po njegovem okusu in gibal se je popolnoma mimo ritma. Končno je obupal, Bonnie prepustil tipu v razpeti srajci in se se sedel poleg mene.
"Groza!" sem ga zaslišala reči, preden je v trenutku spol svoje pivo. Batman je hotel točiti novo in se zraven ves čas pritrjeno smejal.
"Vse je v ritmu," sem se zarežala in ga lopnila po rami. "Včasih moraš malo od doma, da vidiš kako je v mestu."
"Kot da znaš ti bolje," je zarenčal.
V tistem je mimo prineslo temnopoltega francoza, ki me je zvlekel na plesišče. S stisnjenimi ustnicami sem se prepustila glasbi in kmalu plesala z vsemi.
Ko si je moj zadnji so plesalec začel domišljati preveč, sem v množici začela iskati Bonnie. Našla sem jo za DJ-jevo mizo, kjer se je pogovarjala o glasbi in se rahlo zibala v bokih.
"Vse najboljše, babica," se je zadrla in mi skočila v objem.
"Tole ti bom vrnila z obrestmi," sem se zasmejala. Cele štiri mesece sem ji nameravala pod nos metati različne ugodnosti, ki sem jih imela kot devetnajstletnica.
Še kakšno uro sva plesali, potem pa sem jo prepustila množici in stekla iz kluba. Morala sem na zrak.
Bonnie mi je kmalu sledila: "Zakaj si žalostna?"
Na obraz sem si narisala nasmešek. "Samo ugotavljam, da se staram."
"Hej, devetnajst ni tako hudo!" je rekla Bonnie in položila roko na mojo.
"Pozabila si prišteti deset let," je rekel nekdo za nama. "Vse najboljše, Rie."
Stephena sem ošinila s pogledom. "Hvala."
"Je kaj narobe?" je Bonnie vprašala z dvignjenimi obrvmi.
"Popolnoma nič. Pridi, greva nazaj."
Zavlekla sem jo nazaj v klub in, na moje neizmerno veselje, je bila na vrsti Not American Average od Asking Alexandria. Z Bonnie sva se spogledali in v trenutki začeli peti zraven.
06. avgust 2014
u122384
u122384
T, ČE ALEXIS NE SPRAVI TISTEGA IZ SVOJEGA PROFILA, BOM UKINILA BACK IN BLACK.
06. avgust 2014
bom jutr prebrala ke se mi don neda
drgac pa neeeeeeeeeext
06. avgust 2014
u122384
u122384
BB, TO VKLJUČUJE TUDI TEBE.
06. avgust 2014
dej pojan, k sm mal zgblena
06. avgust 2014
u122384
u122384
HOJ POGLEDAT NA PROFIL OD ALEXIS FAKING KAYLE IN UGIBAJ, KERI STAVEK ME MOTI.
06. avgust 2014
u120926
u120926
I love you tok, SHS.
06. avgust 2014
u122384
u122384
WHAT THE FUCK?
06. avgust 2014
u120926
u120926
Some horror slut---->SHS
06. avgust 2014
u122384
u122384
i am not a slut, if that's what you mean
06. avgust 2014
u120926
u120926
Upa, pozabila, da si komi 11. Moja napaka.
06. avgust 2014
kmal bo 12
06. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg