Forum
u174861
u174861
Zgodba ki jo boste listali je napisana po resnični zgodbi.
Gre se o deklici, ki je prehitro odrasla in se s tem ni znala soočati. Zgodba naj bi odprla očem marsikomu, ki trdi da so otroški ter mladostniški problemi neresni in jim ni treba pomagati.
Sem Aljana in stara sem 11 let. Šole ne maram preveč kar pa je za otroka v takšnih letih kar normalno. Vse je bilo vedno normalno, kreganje, ki pač spada v šolo. Nismo bili blesteč razred vendar sem se kar navadila.
Bilo je nekaj tednov do začetka novega šolskega leta… Bila sem v šestem razredu, s starši sem odšla pogledat na šolo kdo nam bo razrednik in oseba, ki je bila napisana na list mi ni bila znana in pustila sem se presenetit.
6. razred
Začel se je september in s tem tudi prvi šolski dan, vsi smo bili nervozni glede nove razredničarke.
Opazovala sem otroke, ki so prišli s torbami večjimi od njih samih in se veselo smehljali v novo dogodivščino. Zanimivo mi je bilo kako so se prvišolčki razlikovali od devetošolcev.
Ura je bila hitro toliko da so učitelji prišli po svoj razred in ga odpeljali v učilnice. Kar hitro se je prikazala tudi naša razredničarka in se nam prijazno smehljala, pokazala nam je kje bomo imeli učilnico ter nekaj začela govorit.
Sošolci ji niso pustili do besede in so bili glasni kot ponavadi . Učiteljica se je pa le smehljala ter komaj slišno govorila naj se utišamo. Ugotovila sem že prvi dan da je res da je učiteljica tiha in prijazna ampak ni bila zmožna imeti takšen razred kot smo bili mi. Glasni klepetavi ter na čase sovražni.
Prvi teden je bil bres problemov in mislila sem da bom to leto sprejeta drugače, drugi teden sem se poskusila vklopit v neko družbo oz neko skupinico, vendar so me zavračali. Tako sem bila spet sama kot vsako leto in tiho opazovala ostale kako skupaj klepetajo in se smejijo. Zgledala sem kot da sem se s tem kar se dogaja sprijaznila vendar sem si vseeno želela nekam pripadat.
To da me niso sprejeli me je mučilo vsak dan bolj dokler nisem is šole prihajala vsa potrta v šolo pa si nisem želela. Vedno so me morali prisiliti in mi že skoraj grozit da sem odšla v ta pekel.
Moje počutje je postajalo vedno slabše dokler se več nisem znala smejat is srca in nisem več čutila čustev.
Bila je druga polovica šestega razreda in bila sem še vedno sama, sicer sem se kdaj pogovarjala s sošolci ampak nikoli nič kaj osebnega oziroma vedno je bilo okoli šole. Domov sem prihajala vsak dan bolj slabe volje in na čase sem dobivala napad agresije, ki sem ga umirila s kričanjem v rjuhe.
Vendar me je napad agresije enkrat zagrabil pod tušem, nisem morala kričati saj bi kdo prišel v kopalnico zato sem se pa sesedla na mokra tla od tuša ter zadrževala krike. Miže sem upala da bo ta občutek izginil čim prej, ko sem pa oči odprla sem na nogi imela rdeče. Vstrašla sem se samo sebe, hitro sem se obrisala ter oblekla, takoj sem odšla v sobo in se v njo zaprla.
To leto je tudi bil dedi pri nas, ki se je is Švice za stalno preselil končno domov, bil mi je upora, ki je drugod nikjer nisem imela, oseba ki mi je pomenila vse na svetu. Takrat je pa spet šel v Švico, saj je bil povabljen na nek rojstni dan. Ko je odšel se je v hiši začelo napeto vzdušje, saj nobeden ni verjel da gre na rojstnodnevno zabavo.
Moji sestri je obljubil da se vrne za njen rojstni dan, kar je ubistvu tudi nardil. Za njen rojstni dan se je vrnil ampak ne da bi vedeli mi. Še zdaj se spomnim da sem se zbudila in slišala avto, vendar sem bila prelena da se bi vstala ter pogledala kdo je. Zjutraj ko sem ga želela iti iskat me je pričakalo le pismo, kjer je povedal da nisem za nič kriva jaz in da naj doma lepo ubogam ter da ga bom še mogoče videla. Po tem sem bila še bolj razdražljiva saj je dedi šel is meni neznanega razloga, govorili so da je šel k drugi ampak tega nisem želela in nisem morala vrjeti. Bil je moj heroj, moj vzor.
Bila sem res bres ideje kako bom naprej delala vse skupaj, strah me je bilo da nebom zmogla vendar so me njegove besede nikoli ne obupaj vedno bodrile.
Držala sem se pokonci dokler nisem proti koncu šolskega leta bila vprašana slovenščine, pri naši razredničarki. Ko sem ji odgovarjala vprašanja je za mano pritekel sošolec in mi potegnil vrečko čes glavo, da sem komaj dihala. Vrečko sem strgala is sebe ter upala da bo končno učiteljica rekla kaj. Ko sem jo pogledala je bila pa isto tako solzna kot jaz in gledala v razred ter jih mirila, nisem morala vrjeti da se je delala da ni videla.
Ta dan sem domov prišla čisto is sebe, v joku sem planila v sobo ter zaloputnila vrata za sabo. Kričala sem med rjuhe vendar mi to ni pomagalo, v paniki sem začela kraspat po nogi, kar tudi ni zaleglo. Začela sem brskati po predalih da bi našla nekaj, takrat še nisem vedela kaj iščem. Naletela sem na škarje, ki sem jih takoj prijela v roko, prvo nisem vedela kaj bi naredila ter si rahlo nastavila škarje na roko, bilo me je strah kaj bo in nisem vedela če bi to res naredila. Vendar me je bolečina v srcu premagala in sem potegnila po beli koži, prvo sem potegnila čisto rahlo nato pa vedno bolj močno, naredila sem par ureznin in nato zaspala. Počutila sem se lažjo in zaradi boleče roke nisem čutila več bolečine v srcu.
Rane niso bile globoke zato so se hitro zacelile in niso se več videle.
Začele so se počitnice in želela sem si novih prijateljev, ki bi jim lahko zaupala. Zato sem na internetu izbrskala neko internetno stran kjer si lahko klepetal. Zaplavala sem v drug svet. Virtualnost. Nekako me je držalo na nogah to da niso vsi ljudje is mojega razreda in nekje mora biti nekdo ki bi me lahko poslušal ali celo znal kaj pomagat.
Prijavljena sem bila z nerealnim imenom ter iskala nekoga, ki bi mi znal prisluhnit, nekaj časa je trajalo da sem našla nekega fanta, ki je bil pripravljen poslušat moje jamranje in strahove kaj bo v sedmem razredu.
Izmenjala sva si Messenger ter se pogovarjala veliko tam. Po nekem času me je pregovoril za kamero in ker je bil tako prijazen do mene sem mu ustregla ter se mu pokazala. Prvič sem slišala od nekoga, ki mi ni v sorodu reči da sem simpatična in takoj se mi je začel vedno bolj dopadit. Nekaj časa je on lahko videl samo mene nato pa je tudi sam vklopil kamero, takoj sem vedela da ni 17 letni fant, kot se mi je predstavil. Okoli tega sem ga tudi takrat nagovorila in priznal je da je res starejši, 20 ali 21 je bil takrat star. Postalo me je strah in želela sem se od njega poslovit vendar mi je napisal da ve kje sem doma in da pozna moje starše ter mojega botra.
Najbolj sem se na svetu bala da bi razočarala starša zato sem se še kar naprej pogovarjala z njim.
7. razred
Počitnice so se končale in zato me je bilo zelo strah. Mar se bo vse ponovilo? Me bodo spet izločili?
Strahovi niso bili zaman saj so me sošolci spet izločali ter zbadali. Najhuje mi je bilo da niso več le zbadali ampak me tudi obmetavali s papirčki ter se delali norca is mene. Takrat sem počasi začela ugotavljat da sem le drugačna in da je imel moj dedi prav ko je rekel da sem posebna, včasih mi je rekel da sem neodkrit zaklad, za katerega ima ključ le ena oseba, ki bo vedela kaj ima in me bo cenila. Pogrešala sem ga vsak dan bolj in želela sem si da bi mi kdo pokazal ljubezen, ki je nikjer nisem našla.
Samopoškodovanje je postalo vedno bolj pogosto in rane vedno globlje, strah me je bilo kako bom lahko skrivala, zato sem začela poškodovat po nogah da niso videli.
Sošolci so me še vedno zbadali in se norčevali is mene ter me poniževali. Včasih so me celo udarili. Oni so mene uničevali od znotraj jaz sem se pa zdravila tako da sem preusmerila psihično bolečino v fizično.
Ko sem bila spet čisto na tleh sem odšla na računalnik ter se pogovarjala z moškim, ki mi je bil praktično skoraj sosed. Vprašal me je če sem že imela spolne odnose in če sem jih imela če sem jih imela s starejšim. Povedala sem mu po resnici da sem še nedolžna.
Odpisal mi je presenečen ter rekel da v spolnosti nebom mogla več uživat saj sem prestara zdaj. Nato pa mi je povedal da ima dve nečakinji,ki sta obe krepko pod deset let in da ga je ena enkrat dobila pri masturbiranju ter mu želela pomagati. Ni se branil in ji pokazal kako.
Povedal mi je da je užival in da je mala tudi bila vesela da je lahko pomagala, na koncu ji je pa seme spustil v obraz.
Dejanje se mi je zdelo umazano, kruto ter grozno, kar sem mu tudi povedala. Razložil mi je da je tamala sama želela to in da to ni kaznivo dejanje, povedal mi je še da razmišlja da jo bo zadovoljil ter počakal do nekega leta da bo z njo imel tudi spolni odnos. Takrat sem mislila da samo govori in da tega sploh ne počne ampak se mogoče samo dela frajerja.
Tudi do mene je postajal vedno bolj vulgaren in mi govoril kaj bi mi vse počel ter kje. Preko kamere je tudi veliko mastrubiral. Rečt nisem upala nič ko je pa enkrat omenil mojo sestrico pa sem se prvič zbunila ter razjezla na njega. Nje sicer nikoli ni več omenjal je pa mene vedno bolj silil v stvari ki jih nisem želela.
Po kakem tednu sem se spet slišala z njim in povedal mi je da je uresničil to kar je govoril ter zadovoljil obe nečakinji. Rekla sem mu da naj neha in da nočem tega poslušat in mi je hladno odgovoril če nebom njiju bom pa tebe, odloči se sama.
Od takrat naprej me je bilo strah iti sama is hiše, vedno sem bila v spremstvu psičke ter z malim nožekom v žepu.
Ni bilo veliko ampak je bilo ravno dovolj da sem se počutila varno ko sem bila na cesti, kjer sem marsikdaj srečevala moškega, s katerim sem se pogovarjala preko spleta.
Bilo me je strah vsakega srečanja z moškim saj sem se bala da bi izgovorjene besede uresničil. Veliko sem tudi premišljevala o besedah o spolnosti, da naj nebi nikoli mogla uživat v tem ker naj bi bila prestara, je to možno? Je to sploh humano? Strah me je bilo stopit is lasne hiše ter se sprehodit okoli. Bilo je neznosno.
16. april 2015
Next!!!!!
A bo next?
16. april 2015
u174861
u174861
Nwem še.... mogoče bo nisem prepričana
16. april 2015
aja..ok upam da bo hhaha
16. april 2015
Omg NEXT! Super zgodba
16. april 2015
u174861
u174861
hvala, nisem še sigurna glede nexta
16. april 2015
Daj plis next ker je res super zgodba
16. april 2015
u174861
u174861
8. razred
Imela sem srečo in moškega iz interneta nisem več srečevala ne na cesti nisem ga pa tudi videla dosegljivega na messengerju lep čas in mislila sem da mu je minilo in počasi sem tudi začela zapuščati hišo brez noža.
Samopoškodovala sem se pa še vedno, bilo me je sram in strah da bi kdo izvedel in sem tudi poleti nosila v šolo dolge rokave in dolge hlače, če sem imela pa kratke rokave sem si pa vedno oblekla jakno preko in kot izgovor uporabila da mi je tak všeč.
Sošolci so me že tako ali tako imeli za noro in če bi bla oblečena tak ali drugače bi poslušala žaljivke. Še pri športni nisem nikoli imela kratkih rokav ali kratke hlače.
V osmem razredu ni bilo nič takšnega kar bi lahko bilo res omembe vredno, bilo je kot v prejšnjih razredih ogromno nasilja in še več zbadanja. Težave so se začele v devetem...
18. april 2015
Next!!!!!!!!
Upam da bo next
18. april 2015
NEXT!!
18. april 2015
OMFG....
človek, čimprej next, ker tole je popounooo!
omg...mene je kar strah, ko tole berem..
a resnica jekruta ane..
next še daneeees!
04. maj 2015
u174861
u174861
V devetem razredu je bilo vedno tezje, vsi so se vedno bolj spravljali na mene in rane sem vedno tezje skrivala, pocutila sem se nicvredno, ceneno in se zdaj ko naj bi prisla is tega ven mi bezijo solze na dan. Spomnim se da je bila ura nemscine ker pa mi nemscina zelo lezi pa sem lahko vedno pri pouku spala.
Tokrat pa zal ni slo vse kot sem nacrtovala, imela sem rokave potegnjene do prstov saj sem imela porezano tudi roko. Ko sem zadremala me je sosolka predramla ko me je na glas vprasala ce se rezem. Takoj sem videla da mi je rokav zlezel vise in obtozla sem nasega macka, seveda mi ni vrjela saj je bilo ran prevec.
Dogajanje je zasledila tudi nasa uciteljica, ki je o tem obvestila solsko psihologinjo, ki se je tudi zacela v stvar vmesavat. Ni imela pojma kako pristopit k samoposkodovalni osebi in me je zato se bol spravila is tira. Zvecer je o tem vedela tudi mama in ko me je nagovorila sem zelela le iti v sobo ter se zaklenit, kar mi ni dovolila.
Nekaj casa sva se pogovarjali o tem in sem ji povedala da je zaradi sole. Od tega dogodka naprej me je vedno pregledovala po rokah. Ker me ni nikoli pregledovala po nogah sem zato zacela ravno po njih najbolj rezat. Ce ni videla je ni bolelo meni pa v tem trenutku pomagalo.
Kar nekaj casa po tem sem bila kot ponavadi v soli za sebe in je do mene prisla sososolka ter me vprasala ce sn vedela da je nek pedofil is nasega kraja v zaporu. Mrak mi je padel na oci saj sem takoj vedela o kom govori. O fantu, ki mi je govoril o dveh sestricnah.
Naredila sem se brez brizno ter po pouku brskala po novicah in res sem videla da je v zaporu.
Ko je mama prisla zvecer is sluzbe me je prav tako nagovorila in rekla naj se na spletu pazim, takrat sem pa padla v jok in sem ji povedala o njem. Povedala sem ji tudi da ga nisem jemala resno in zato nisem klicala policije, pocutila sem se krivo in ubistvu se ta obcutek do danes ni izginil. Mama je prvo mislila da iscem pozornost in ni vrjela, potem ces cas pa je komaj zacela nehat dvomit v moje besede.
Ces par dni me je prisilila da sva sli skupaj na sprehod da se bi pogovorili o vsem, prepricala me je da grem obiskat zdravnika saj sem imela precej globoke rane. Kar nekaj casa me je morala prepricevati da sem ji le rekla da grem.
Ko je biu dan pred obiskom zdravnika me je bilo tako strah da sem se ponovno porezala po vsem telesu, trebuhu, nogah, rokah. Rane so bile tako globoke da se danes vidis bele crte po mojem telesu. Ko sem se naslednji dan zbudila sva z mamo kar hitro odsle k njej. Ni bilo treba dolgo cakati in sem precej hitro prisla na vrsto, bilo me je strah, groza in sililo me je na bruhanje. Prisla sem k njej in sem prosila da bi na pregledu bila sama saj nisem zelela da moja mama vidi kako sem porezana. Res je odsla is sobe in zdravnica me je pregledala ter sprasevala tudi zakaj je takot je... Povedala sem ji za osnovno solo ter pedofila.
Zdravnici je slo na jok meni pa prav tako, raskrili so mojo skrivnost in pocutila sem se grozno. Rekla mi je da mi ona nemore diagnosticirat rane in da bo potreben obisk v bolnici, napisala je nujno napotnico da sem morala v 24urah priti v bolnico.
Ko sem prisla tja so mi rekli da bom samo na pregledu in tako se je tudi zacelo.
Prisla sem v sobo kjer so mi zmerili pritisk in odvzeli kri, zdravnica me je tudi sprasevala kaj se je dogajalo in sem ji tudi povedala. Delovala je res pretreseno in ni morala vrjeti da je to res kar ji pravim.
Prosila me je naj z izvidi grem v drugo nadstropje na konec hodnika. Tako sem tudi storila in prisla na hodnik pred mano so bila pa velika rumena vrata, z napison Odsek za otrosko in mladostnisko psihiatrijo. Stisnilo me je, ampak rekli so da bo le pregled zato se nisem prevec sekirala. Zelela sem vrata odpreti ampak ni slo. Bila so zaklenjena, vprasala sem sestro kako naj pridem noter in pokazala mi je zvonec ter me zaskrbljeno gledala. Nisem vedela kaj se dogaja. Ko sem prisla noter sem bila obdana z rizbami ter poslikanimi okni, cisto drugace kot kazejo v filmih.
Sestra me je povabila k sebi v prostor da me je sprasevala spet ponovno ista vprasanja kot me je sprasevala sestra na zacetku.
Ko sem koncala sem mislila da bom lahko sla domov in vprasala sem kam gre mama saj je hodila proti vratom.
Dobila pa sem odgovor "odsla ti je po oblacila, nekaj dni bos ostala pri nas" in slisala sem kako so se vrata zaprla...
05. maj 2015
O maj gad...NEEEXT!
05. maj 2015
u174861
u174861
Bom probala samo vrjetno nebo to v kratkem :-) se bom pa potrudla da cim prej, odvisno od raspolozenje.
05. maj 2015
OK...tyt
05. maj 2015
Neeext! +nova bralka
05. maj 2015
u174861
u174861
oh hvala... no sej si videla kaj sem prej napisala pišem bolj naredko takrat pa se potrudim da je dlje... odvisno od raspoloženja
in hvala za branje
05. maj 2015
Še naprej piši k je ful dobr.l
Men se dogaja isto,sam brez pedofila
06. maj 2015
u174861
u174861
Zdravo iza12, če ti lahko kako pomagam mi napiši na zasebni pogovor, poznam predobro te občutke in mogoče bi znala kaj svetovat...
lp.
06. maj 2015
Neexxttt!!!
06. maj 2015
neext!+ nova bralka
08. maj 2015
N
Ne
Nex
Next
Nex
Ne
N

Hitro prosim
08. maj 2015
N
NE
NEX
NEXT P
NEXT PL
NEXT PLI
NEXT PLIS
NEXT PLISS
NEXT PLIS
NEXT PLI
NEXT PL
NEXT P
NEXT
NEX
NE
N
08. maj 2015
u174861
u174861
Hvala☺WoLf♥ƧƬƠЄƧƧЄԼ♫ bom nadaljevala ko bom utegnila...
lp
09. maj 2015
ni problema
09. maj 2015
NEXT!!
09. maj 2015
Next+nova bralka
09. maj 2015
full kul
NEXT
Nova bralka
11. maj 2015
u174861
u174861
Hvala, bom zdaj enkrat probala napisat
11. maj 2015
Plis next
11. maj 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg