Forum
u28905
u28905
Razbila sem krožnik, ampak po nesreči! Zakaj me spet kaznuje? Bilo je po nesreči! Hiša se trese od njegove jeze, ko stopa pred moja vrata. Tako glasno jih odpre, da bi kmalu padla s tečajev »prosim oče, ne že spet! Obljubim, da ne bom nikoli več!« sem ga rotila, vendar zaman. Že pogled nanj se mi je gnusil. Sovražila sem svojega lastnega očeta. Iz svojih raztrganih hlač je izvlekel pas in udaril. Udaril je, kot že tisočkrat prej, pa vendar je bolelo. »nehaj, prosim nehaj!« sem vpila in si z rokami zakrivala obraz, da ga ne bi iznakazil. Ko je končal je pristopil k meni, odmaknil roke iz mojega obraza in me udaril. Bolečina se je spremenila v ogromno modrico, ki se je pojavila na mojem obrazu »da boš vedela za drugič!« je še zavpil, pljunil vame in odšel iz sobe. Seveda vrat ni pozabil zakleniti »in, dva dni boš brez hrane!« je še dodal, ter odšel po stopnicah. Odplazila sem se v kot sobe in jokala. Kot že tisočkrat prej. Ko sem uspela pogledati noge ter roke, sem videla le modrice, stare in nove. Prekrivale so moje telo. Modrice... bile so vse kar sem poznala v svojem življenju...
26. oktober 2010
u28905
u28905
naprej? comment...
26. oktober 2010
next
26. oktober 2010
u28905
u28905
Čez kakšno uro, so se vrata spet odprla. Upala sem da ni oče... na srečo, ali nesrečo, je v sobo vstopila mama. Potiho je prišla k meni in me objela »tako zelo mi je žal ljubica. Tako zelo zelo mi je žal.« je šepetala in jokala z mano. »mama, nisi ti kriva« sem ji odgovorila in se privila k njej. »kje je oče?« sem vprašala »spodaj gleda televizijo, pijan je.« mi je odgovorila s strahom v očeh. Počasi sem jo odrinila stran »moraš iti, saj veš kaj ti bo naredil če naju zaloti skupaj.« prikimala je in me izpustila. »pozneje ti prinesem nekaj hrane.« je rekla in že hotela oditi, vendar se je prikazal oče »kaj počneš tukaj?!« je zavpil in mamo zagrabil za lase. »pusti jo!« sem zavpila in stekla k njej. Res jo je spustil in zdaj je z besom v očeh gledal vame »kako si upaš, ti prekleti otrok?!« se je zadrl in me vrgel po tleh. Vedela sem, da bom tepena, spet! Zagrabil me je in me zbrcal po stopnicah. Slišala sem mamino kričanje in jokanje, ki je prihajalo iz moje sobe »pusti jo na miru, prosim.« je rotila. Oče me je postavil na noge in odvlekel v klet »zdaj ti bom pokazal nekaj, česar ne boš pozabila do konca življenja! Pograbil je palico, ki je stala v kotu in zamahnil po meni. Padla sem na tla in zaprla oči. v mislih sem molila, pa ne zase ampak za svojo mamo. Kar doživim jaz, ona doživi še enkrat huje... oče je hitro opravil, odvrgel palico in me zaklenil v klet. Tolikokrat me je že pretepel, da sem znala oceniti bolečino in tokrat me začuda ni tako zelo bolelo. Oče je udarce hranil za mamo... vedela sem...
26. oktober 2010
u28523
u28523
naprej. :'(
26. oktober 2010
u28905
u28905
Ni bilo treba dolgo čakati da sem zaslišala mamino kričanje. Nisem si hotela predstavljati kaj je počel z njo. Z rokami sem si pokrila ušesa in jokala. Nisem vedela koliko časa je že minilo ko sem si upala prisluhniti. Roke sem položila na vrata kleti in poslušala... nič, čista tišina. V kleti ni bilo luči, in bilo je zelo mrzlo. Stisnila sem se ob staro odejo, ki sem jo našla nekje v temi. Takoj ko sem zaprla oči sem začela sanjati o lepem življenju, ki bi ga lahko imela... po resnici povedano, to nista moja prava starša. Pravi starši so me zapustili, ko sem bila še dojenček. Našla me je moja zdajšnja mama- Marina. Pozneje se je poročila z mojim zdajšnjim očetom- Henrikom. Ljubila ga je in še zmeraj ga ljubi. Tega ne razumem. Tako grdo ravna z nama, pa ga še vedno ljubi. Saj tudi sama vem, da naju preživlja, saj edini služi denar, vendar bi se nama bolje godilo če bi bili sami. Tedaj pa se mi je v sanjah prikazala, klet, ista klet, v kateri sem zdaj, vendar pred 10 leti. Stara sem bila 4... igrala sem se skrivalnice- sama s sabo, in našla izhod iz kleti, bil je v steni... takoj sem se zbudila. Na ta 'skrivni' izhod sem že čisto pozabila! Splazila sem se do stene in iskala... ko sem našla majhno udrtino sem začela brcati vanjo... ko se je stena vdala se je pred mano prikazala luknja skozi katero sem se splazila. Vrata za mano so se odprla in vstopil je oče... kaj bom pa zdaj?...
26. oktober 2010
u28905
u28905
naprej????
26. oktober 2010
jaa!!next!!
26. oktober 2010
Next.!! )
26. oktober 2010
Bila sem sama doma ... in naenkrat je prišel poštar ter mi rekel:'' Kaj za vraga pa je z tabo, da si mi preluknjala gume na kolesu moje edino kolo je bilo in ljubil sem ga '' in me pričel pretepat ter mi zagrozil da me bo ubil. Naslednji dan me je ............il in rekel :'' jutri pridi k meni v posteljo ...... delala bova baby .....'' bilo me je zelo strah saj ga nisem marala .......
26. oktober 2010
Next !! )
26. oktober 2010
hec samo hec...
26. oktober 2010
u28905
u28905
»kam pa misliš da greš, smrklja?!« se je zadrl in začel hiteti k meni. Gledala sem njegove jezne oči in umazana oblačila. V rokah je že držal pas... takrat sem se odločila, mogoče sem naredila napako, ali pa sem naredila nekaj za kar bom vedno ponosna nase. Takrat mi je bilo vseeno, splazila sem se ven iz kleti in začela teči... tekla sem kot še nikoli. Solze so me pekle v očeh ko sem zaslišala očetov glas »če se vrneš, se pazi! Če se vrneš te bom ubil!« še zadnjič sem se obrnila, še zadnjič sem pogledala njegov grozni izraz na obrazu in še zadnjič sem pogledala mamo, ki me je gledala iz okna. Samo malo je dvignila roko, posejano z modricami in mi pomahala. Zaprla sem oči ter tekla naprej... daleč stran od nasilnega življenja in daleč stran od očeta, ki sem se ga še zmeraj tako zelo bala...
26. oktober 2010
u28905
u28905
polli- sej lahko svojo temo odpreš pa pišeš zgodbo, namest da tlele napišeš neki, kr se nč ne tiče moje zgodbe
26. oktober 2010
neext^^
26. oktober 2010
u28523
u28523
naprej (:

in ja polli res kr neki si se vn metala (za brz veze) hhh xd
29. oktober 2010
u28905
u28905
Kmalu sem pritekla do gozda, vsa objokana in premražena. Kar naprej sem se obračala nazaj saj sem imela občutek da mi nekdo sledi... »kam naj grem? Naj se vrnem?« sem se spraševala v mislih. Začelo se je nočiti in postajalo je zmeraj bolj mrzlo... zagledala sem drevo s širokim deblom in se vsedla pod njega. Roke sem ovila okoli telesa ter zaprla oči. upala sem da bom lahko zaspala, vendar nisem morala. Imela sem občutek da me nekdo kliče... »Lija...Lija...« je odmevalo skozi gozd. Ko sem slišala svoje grdo ime, ki sem ga sovražila, sem se zdrznila in se še močneje ugreznila v deblo drevesa. Mogoče imam prisluhe, ali pa me kliče mama... ali oče... nekaj za mano je zašumelo in ko sem se obrnila sem zagledala človeško postavo. Videlo se je da je bil moški in resnično sem upala da ni oče. Oseba je vame usmerila svetilko in močna svetloba, mi je zameglila pogled. »nehajte.« sem zašepetala in si zakrila oči. »ja, dekle, kaj pa počneš tako pozno zunaj?« je vprašal moški glas »pustite me, prosim...« sem zašepetala in se poskušala skriti v senco drevesa. »nič ti ne bom storil.« je rekel z mirnim glasom ter počepnil k meni. Ko sem zagledala njegov obraz, srednjih let, sem si nekako zaželela, da bi tako izgledal moj oče... v trebuhu me je nekaj močno zabolelo in padla sem po tleh. Nevem kaj se je zgodilo potem. Zbudila sem se v bolnišnici...
29. oktober 2010
next
29. oktober 2010
neeeeeeeeext
29. oktober 2010
u30884
u30884
ne nextat
29. oktober 2010
u30884
u30884
bednooooooooooooo
29. oktober 2010
u28905
u28905
kelly1558- žou te morm razočarat ampak bom nextala
29. oktober 2010
u30884
u30884
okej tvoja stvar
29. oktober 2010
u28905
u28905
Pred sabo sem zagledala obraz neke ženske. Glede na to kako je bila oblečena sem predvidevala, da je medicinska sestra »pa si se le zbudila ljubica.« je rekla. »kaj se je zgodilo? Sem v bolnišnici?« sem vprašala »seveda si. Nekaj dni si bila v komi zaradi podhranjenosti in hudih poškodb.« je rekla ter začela nekaj početi z inekcijo. Odmaknila sem se ter jo preplašeno gledala »koliko si stara?« je vprašala »14.« sem tiho rekla »14, pa se bojiš inekcij?« se je zasmejala. Prikimala sem »ah daj no daj, saj ne bo nič bolelo.« je prijazno rekla ter me prijela za roko. Iglo je zabodla itd... nisem smela gledati saj sem se vsega strašno bala... »kdo me je pripeljal sem?« me je zanimalo »neki gospod. Pravi da te je našel v gozdu. Kje imaš starše?« je vprašala. Pogledala sem v tla in se prijela za eno od modric »aha, razumem. Povedala nam boš ko boš pripravljena, prav?« prikimala sem ter se obrnila na bok. »malo bi zaspala če lahko.« sem zašepetala ter zaprla oči. sestra je potiho odšla, vendar je za njo spet nekdo prišel v sobo, bil je tisti gospod, ki me je našel v gozdu... počasi sem se vsedla ter ga gledala »hvala.« sem rekla čez nekaj časa. Prijazno se je nasmehnil »hvala, za kaj?« je vprašal »ker ste me rešili.« začudeno me je pogledal »rešil pred čim?« pogledala sem v tla »ker ste me rešili pred življenjem.« sem zašepetala...
29. oktober 2010
nexttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
29. oktober 2010
u30884
u30884
29. oktober 2010
neeext!!
13. november 2010
oo fuul dobeer dej next!!

aia pa kelly1558 če ti ni ušeč nee ber in pač preprost ignoreri...
16. november 2010
u30884
u30884
sory moja sestra vdira reess se opravičujem drgač pa ful dobra zgodba nexttt
05. december 2010
nekxt... ful dobra zgodba
05. januar 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg