Forum
Cela zgodba je izmišljena. Kakršnakoli povezanost z resničnim svetom ni namerna!

Nekega dne sem prišel iz šole in starša sta mi povedala, da je oče izgubil službo in se moramo preseliti v Transilvanijo. Mama mi je na internetu pokazala sliko hiše, ki sta jo mislila z očetom kupiti. Čez nekaj dni smo se res preselili. Polet z letalom mi ni minil hitro, kot ponavadi. Po letu smo si sposodili avto in se odpeljali do hiše. Ampak težava je bila v tem, da je na internetu bil napisan napačen naslov hiše. Tako smo se znašli pri čisto drugi hiši, ki je bila tudi namenjena za prodajo, vendar je bila veliko starejša, kot tista z interneta. Mama se je z lastnikom te hiše zmenila, da bomo ostali tukaj, dokler ne najdemo tiste hiše, ki smo jo nameravali kupiti. Lastnik je izgledal malo čudno. Sploh takrat, ko nam je razkazoval hišo. Na stenah so bile slike pošasti in duhov. Za trenutek se mi je zazdelo, kot da me nekdo gleda. Obrnil sem se in s kotičkom očesa zagledal črno senco, ki je švignila mimo okna. Z razmišljanjem, kaj je bilo, sem bil tako zaposlen, da sem se izgubil. Zataval sem v temen hodnik. Poskušal sem prižgati luč, a ni delovala. Tako sem v temi hodil še nekaj metrov in srce mi je tako bilo, da sem za trenutek pomislil, da bom umrl. Zaradi teme nisem videl stopnic in sem zgrmel točno v najtemnejši in najgrozljivejši prostor v tej hiši. V KLETI...

Ali nadaljujem?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

29. junij 2011
Next!
01. julij 2011
Neeext!
01. julij 2011
nextttt
01. julij 2011
Ko sem se končno pobral s tal, me je zabolela glava. Slišal sem, kako mi nekdo (ali nekaj) diha za vrat. Obrnil sem se. Zagledal sem temno vijolično meglico, ki je po nekaj stotinkah sekunde izginila. Stekel sem po stopnicah navzgor ven iz kleti, ampak vrata so bila zaklenjena. Bil sem sam, ujet s tisto pošastjo, ki se je skrivala v kleti. V glavi sem zaslišal glas, ki je klical moje ime. Ko sem stal na najvišji stopnici, sem pogledal nazaj v klet. Za nekaj trenutkov se mi je v glavi odvrtel film. Starejši moški je z nožem prerezal vrat nekega dečka. Zgrozil sem se in padel v nezavest. Ko sem se po nekaj urah zbudil, sem bil že v bolnišnici. Poskušal sem vstati s postelje, a zaradi bolečin nisem mogel. Poleg mene je sedela mama. Povedla mi je, da so me našli nezavestnega v kleti. Tako je bilo nekaj dni vse mirno, dokler se nisem mogel vrniti v tisto staro ropotijo na sredi gozda. Do večera je bilo še vse mirno. Umival sem si zobe, a ko sem izpljunil zobno kremo in se pogledal v ogledalo, nisem videl nič drugega, kot krvav napis, ki je pravil:
"Izginite iz moje hiše, drugače bom na vas zlil prekletstvo duha stare kraljice, ki je nekoč živela tu. Ta hiša je stara nekaj stoletij in kraljica noče, da bi se ji kaj zgodilo."
Mislil sem si, da to ni nič takega in očistil steklo, da se je lepo bleščalo. Legel sem v posteljo, stisnil svojega medvedka, ampak kar naenkrat mi je poletel iz objema na drugo stran sobe. Skozi vrata je prišla postava odraslega moškega in pobrala medvedka. Pogledal me je...
01. julij 2011
Oprostite, nextam čez en teden, saj grem na morje.
01. julij 2011
next
01. julij 2011
uuuuuh škodaaa noroo.
01. julij 2011
next!
01. julij 2011
next! Nujno! (ko boš imel čas)
03. julij 2011
Na posteljo mi je sunkovito vrgel medvedka, da je priletel kakšnih 1000 km na uro. Postelja je nekako oživela in se začela čudno tresti, kakor strmoglavljajoče letalo, ki pada skozi turbolenco in predre zvočni zid. Postava je (čez nekaj trenutkov po "posteljni turbolenci") izginila. Kriknil sem in si čez glavo poveznil odejo. Potiho sem šel pogledat, kako kaj mama in oče v sobi. Seveda se mi je zdelo čudno (in hkrati smešno), kako me nista mogla slišati, saj sem se drl kot star helikopter. Mama in oče sta bila še vedno pokonci, vsak s svojo knjigo v rokah in zatopljeno brala. Ko sem se tako naenkrat prikazal pred vrati njune sobe, me je mama vprašala:
"Kaj pa je?"
"V naši hiši straši..." , sem potiho rekel, da me ne bi slišala tista pošast.
"Ah, mora te je tlačila." je predvidevala mama.
"Pojdi v sobo in poskusi zaspati", je po nekaj dolgih trenutkih dodala.
Nekaj časa sem panično razmišljal, hodil gor in dol po sobi, nato pa sem se s težkim (in razbijajočim, seveda,) srcem podal po hodniku, dokler nisem prišel do zloveščih vrat, ki so vodile v klet. Čutil sem, da me nekdo gleda. S še bolj težkim in razbijajočim srcem kot prej, sem odprl vrata.
10. julij 2011
Next!
11. julij 2011
nextt
11. julij 2011
Začutil sem lahen vetrič, ki se je neizbežno spremenil v orkan. Butnilo me je ob steno. Ko sem se zavedel, kaj se je sploh zgodilo, sem na steni, točno tam, kjer me je butnilo, opazil krvav madež. Ostra bolečina mi je kar naenkrat zarezala v hrbtenico. Zaradi bolečine sem se ulegel na tla, ampak seveda nisem gledal, kam sem položil glavo. Skotalil sem se po stopnicah. Premetaval sem se in obračal, dokler nisem pristal na trdnih tleh. Spodaj se je za stotinko sekunde nekaj zaiskrilo. Nekaj, kakor da bi po srebrnem listu papirja nasul bleščice. Pogledal sem v kot in videl starejšega moškega, ki kadi egipčansko "šišo". Ponudil mi je tobak z okusom jabolke, ampak jaz ne kadim (vsaj ŠE ne), zato ga nisem sprejel. Postava je izginila. Okrog mene je pihal močan veter, točno tak, kot tedaj, ko sem vstopil. Na tleh se je pokazal simbol WICCE:
Peterokraka zvezda, okrog nje pa črne sveče. Na sredini zvezde je stal duh. Seveda, ko pa okrog zvezde ni bilo nasute soli. Uporabil sem malo znanja in trikov iz starih filmov in okrog kroga nasul sol. Ampak polomil sem ga. Duha bi moral spraviti ven iz kroga soli. Zdaj pa duh ne bo mogel prečkati soli in tako bo ostal ujet skupaj z mano v krogu. Kroga soli ne smem prečkati, sicer se bo duh "transportiral" ven iz kroga in me ubil.
"Kaj naj zdaj naredim?!?!?!", sem panično razmišljal.
12. julij 2011
NEXT
15. julij 2011
Iz žepa sem panično potegnil vrečko soli, jo odprl in duhu vrgel v obraz, ki se mu je začel taliti. Previdno sem stopil iz kroga in zbežal v dnevno sobo, kjer sem se skril pod kavč. Pozorno sem poslušal, kdaj se bo bližal moj konec. Začutil sem, da me nekdo gleda. Zraven mene sem opazil par rdečih oči. Hitro sem se splazil izpod kavča. Ozrl sem se po dnevni sobi, nakar se je prižgal televizor. Zamigetale so barve, rdeča, bela, črna in nato se je pokazala slika. Na televiziji je bil duh. Nekaj mi je šepetal, ampak nisem razumel, kaj. Kar naenkrat sem se spomnil:
Kje pa je lastnik te hiše? Ali ni rekel, da bo živel v tej hiši, dokler se ne proda? Torej, ta duh je lastnik hiše! Potem pa ni čudno da se mi duh zdi znan!
" Prav si ugotovil!" Je jezno rekel duh.
"Vsa ta leta sem trohnel v ječi, ki je bila v kleti, dokler nisem tam umrl! Kraljica me je mučila, dokler nisem zajel zadnjega vdiha! Meščani so me prezirali, dokler nisem rekel zadnje besede!" Je preklinjal duh, ki se mi je počasi začel smiliti.
"In zdaj je prišel tvoj čas! Tvoj in tvoje družine! Umrli boste čez 13 dni in mi delali družbo v tej samotni zgradbi! Razen, če v teh trinajstih dneh ne opraviš te naloge..."
19. julij 2011
next nujno!
25. julij 2011
"Ubiti moraš svojo družino!!!"
"Kaj?! Tega ne morem narediti!!!"
Zastrmel sem se v postavo, ki se mi je začela že usmiljeno zelo gabiti. Uporabil sem star filmski trik. Najprej se ga brcnil v mode, nato v glavo, na koncu pa je sledil še trebuh. Za nameček (in ker sem popi**il ...) sem mu v glavo zabrisal še kitajsko vazo. Ves krvav se je zgrudil po tleh, čeprav ne vem, kako, če je duh. Duhovi pač ne čutijo bolečine (filmi). Duh je izginil.
"Ljubček, našli smo tisto hišo, ki smo jo nameravali kupiti!", sem nenadoma zaslišal mamo in očeta, ki sta že vse spakirala. Še zadnjič sem se ozrl po hiši in preveril, če sta starša spakirala tudi mojega medvedka (res ga ne bi rad pozabil). Čez petnajst minut smo se že pripeljali pred hišo, ki je bila "prava". V tej hiši sem se res udobno počutil, saj sem dobil veliko večjo sobo s televizijo in računalnikom, prostora pa sem imel dovolj tudi za svoje igrače in ostalo "kramo". Bližal se je večer. Pred spanjem sem še malo "prešaltoval" med programi na televiziji, nato pa stisnil medvedka in zaspal. Zjutraj sem se zbudil spočit in poln energije. Pogledal sem okoli sebe in opazil, da je moj medvedek krvav. Pod njim se našel listek s krvavim napisom:
"Vrnil sem se!"

KONEC
05. avgust 2011
Super zgodba
05. avgust 2011
a bo mogoče še drugi del??????
ker je full dobr
02. november 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg