Forum
Hej! To je moja prva zgodba, upam, da jo boste brali ter vas ne bo dolgočasila. Glede vsebine lahko povem samo, da sta glavna lika Viktoria in Alex, ker bom zgodbo pisala sproti (tako, da bo konec odvisen od mojega počutja, ko ga bom pisala ).
p.s. Če želite, da dodam fotografije, napišite.
Viktoria POV
Juto se je spet začelo in spet bo vse po starem. Zakaj se nikoli ne zgodi nič zanimivega? Moje življenje sploh nima smisla… Je razmišljala Viktoria, medtem ko je ležala v postelji, obraz zarila v blazino in tuhtala, če bi mamo s kakšnim izgovorom lahko prepričala, da ostane doma. Potem se je vdala in nekako skobacala iz postelje. Pogledala je na uro in ugotovila, da je ležala petnajst minut predolgo, zavzdihnila je in hitro stekla v kopalnico.

Pa kaj ta dan res ne bi mogel bit slabši? Takoj, ko sem odprla vrata šole se je vame zaletel nek fant iz četrtega letnika.
»Daj no, malo bol pazi kaj delaš!«
»Joj, oprosti, nisem te videl.« Je dobrovoljno odvrnil
»Te pa začni bol gledat okoli sebe,…« Bila sem slabe volje in še mudilo se mi je k pouku, zato sem odhitela k uri biologije. Prišla sem ravno pravi čas in se usedla na svoje stalno mesto v drugi vrsti, zraven najboljše prijateljice Neje. »Danes si pa pozna.« Je rekla v začudenju, saj po navadi pridem malo prej.
»Ja, zaspala sem. Kak si?«
»Ma, ok…sam tak se mi ne da bit tu danes.«
»Ja, jaz sem misla budilko razbit danes zjutraj.«
»Haha.«
»Kaj se dogaja tam?? Tišina dekleti!« Se je razburila profesorica, zato sva utihnili in začela sem poslušati predavanje. Neja pa je nekaj čečkala v zvezek, saj je biologijo odkrito prezirala. Tej misli sem se nasmejala, saj sem sama bila med redkimi v našem razredu, ki ta predmet zagovarjala in uri dejansko sledila.
Kmalu je zvonilo in začel se je odmor. Neja me je kot po navadi čakala (ker si vzamem čas pri pospravljanju zvezkov v torbo), potem pa sva se odpravili k matematiki. Joj, kako zelo sem sovražila profesorja pri tem predmetu, komaj sem sledila in celotno uro strmela čez okno. Zunaj so imeli učenci četrtih letnikov telovadbo, igrali so nogomet, ki ga obožujem. Želela sem kar skočiti skozi okno in se jim pridružiti, čeprav to ne pomeni, da sem neka velika športnica – v vseh drugih športih sem pogubno slaba (razen košarki). Potem sem zagledala fanta, ki se je danes zaletel vame, zavila z očmi in prisluhnila profesorju. Ko je končno zvonilo sem kar zdrvela iz razreda in se veselo odpravila k slovenščini, Pri njej sem vedno uživala, saj je imel profesor res zanimive razlage in smo med urami vsi zatopljeno poslušali – razen Neja (včasih se sprašujem, kako to da se druživa glede na to, da sva si tako različni).
Začel se je glavni odmor in najprej sva šli nekaj pojesti (skupna nama je ljubezen do hrane), potem pa zalezovati Filipa – to je najin hobi od takrat, ko sva ga prvič zagledali. Strinjali sva se,da je najbolj perfekten človek, kar sva jih videli – četrti letnik, visok približno meter petinosemdeset, mišičast (trenira odbojko), ima svetle lase in sivo-modre oči, raven nos ter izrazite ličnice. Zadnje čase sva bili že tako obsedeni, da nama je bilo vseeno ali opazi, da strmiva vanj. Saj ne da mu bi bilo mar, kajti nisva bili ravno med najbolj popularnimi dekleti na tej šoli in on je že imel punco – obiskovala je drugi letnik, kar naju je še bolj jezilo, saj sva sami bili za leto starejši od nje.
Obrnil se je proti nama in naju skoraj zasačil, ampak sva hitro stekli stran,vmes pa se smejali kot dve norici. In ko sva prišli do ovinka sem se spet v nekoga zaletela (kot da že zjutraj ni bilo dovolj).
»Upsi! Oprosti.« Pogledala sem navzgor in pred mano je stal fant od zjutraj. Resno?
»Joj, še enkrat. Haha, zgleda, da mi vračaš za zjutraj.«
»Ja, haha…« Ne vem zakaj, ampak me je delal živčno in želela sem stran, saj mi občutek ni ugajal. Sem rekla, medtem ko hitro hodila naprej in grdo gledala Nejo, ki se je smejala moji nerodnosti.
Ko sva bili nekaj metrov stran je začela govoriti.
»Vau, ta pa je luškan, čudno da ga prej nisva opazili.«
»Amm, že zjutraj se je zaletel vame.«
»Uu, morava ugotoviti njegovo ime, da ga dodava me svoje »fikse«, haha.«
»Bljak..pa saj mi sploh ni všeč…«
»Ja, ja, …« Je rekla in mi pomežiknila. Jaz sem se odločila, da jo bom raje ignorirala.
Zadnje tri ure pouka niso bile nič posebnega in komaj sem čakala, da bo konec tega dneva.
Alex POV

Ravno sem se smejal svojemu sošolcu, ki je oponašal ples, ki ga je izvajal drug sošolec na včerajšnji predstavi in se obrnil, da bi vstopil v učilnico pa sem se hrbtno v nekoga zelo močno zaletel (postati moram bolj pazljiv na dogajanje okoli sebe), pričakoval sem, da bo oseba padla na tla, pa je samo odločno in razdraženo rekla.
»Daj no, malo bol pazi kaj delaš!« Vau, ta punca pa mora biti res močna, da ni izgubila ravnotežja (še mene je malo zamajalo pa sem se jaz zaletel v njo). Potem pa sem se obrnil…Vau. To je bila edina beseda, ki mi je prišla na pamet, ko sem jo videl. Ampak sem nekako izustil opravičilo. Jezno mi je zabrusila, naj bolj opazujem okolico in odvihrala naprej.
Med urami si je nisem mogle izbiti iz glave. Kako to, da je nisem že prej opazil. Izgleda kot tretji ali četrti letnik, torej bi jo moral vsaj na videz poznati. Zakaj je naša šola tako velika?
Med malico sem se s prijateljem Markom ravno odpravljal ven, ko sem jo zagledal. Hodila je proti meni in se smejala skupaj z neko punco. Ni me opazila, zato sem stal na mestu in upal, da se po nesreči tudi ona zaleti v mene (Marko me je z začudenjem gledal, saj je opazil, da jo nepremično opazujem). In točno to se je zgodilo, bilo je smešno, saj se je z njeno manjšo postavo v mene zaletela, kot v nekakšno steno. Začela se je zelo nerodno in prikupno opravičevati, ampak ko me je pogledala v obraz je izgledala naveličano in zaznal sem njen odpor, kar me je spravilo v slabo voljo (kaj sem naredil narobe??) Poskusil sem povedati nekaj smešnega (sploh več ne vem kaj), ampak je ni navdušilo in je samo šla naprej ter se prisiljeno smejala.
Ko je odhajala sem gledal za njo, ko je Marko prekinil mojo zamišljenost.
»Kaj pa je bilo to?«
»Kaj?«
»Amm, od takrat ko te poznam, še nikoli nisi bil v takšnem šoku, kot zdaj… Torej, kaj imaš s to punco? Kdo je?«
»Eh, to se ti sam zdi, haha. Nwm, ne poznam je… danes zjutraj sem jo prvič videl.«
»Aha, in kaj misliš narediti glede nje?«
»Kak to misliš?«
»Alex, punce se ti vedno mečejo pod noge pa jih ignoriraš, ta, ki je ne zanimaš pa te je prevzela…pa ne zanikaj, ker ti vidim na faci.«
»Pa nwm…pozanimal se bom kak ji je ime pa keri letnik je. Srečen?« Sem rekel s sarkazmom v glasu, čeprav sem sam komaj čakal, da izvem kdo je.
»Ja.« Je rekel zadovojno. »Saj bova s tem izvedela tudi kdo je njena prijateljica, ki je izredno zanimiva.«
»Resno Marko?« Saj moram priznati, da sem se že navadil na Markova osvajanja – v družbi je bil on vedno tisti, ki je veljal za »playboya« in uničevalca ženskih src.
21. avgust 2015
next
21. avgust 2015
Avril Music <3 hvala, da bereš Naslednji next je zate.

Viktoria POV

Je sploh karkoli lepšega, kot popoldan, ko ni potrebe po učenju, ker naslednja dva dni nič ne pišeš (ker je vikend) in samo sediš v udobnem naslonjalu, pokrit z odejo, s knjigo v eni in čajem v drugi roki? Ah, obožujem takšne dneve. Poslušala sem glasbo – svojo najljubšo skupino Imagine Dragons in moje mnenje od zjutraj, ko nisem vedela ali je vredno živeti, se je popolnoma spremenilo, živela sem za trenutke, kot je ta zdaj. Spokojnost samote in umirjenosti – najboljša kombinacija.
Ravno, ko sem se odpravila v kuhinjo, ker sem kuhala, je domov prišla mama. Super, trenutek miru je minil.
»Hej, doma sem.«
»Zdravo, kak je blo v službi?«
»Vredu, nič novega. Pri tebi?«
»Cool, sam sem vesela, da sem končno doma,da si lahko malo odpočinem.«
»Ja.« Se je strinjala. »Kaj pa kuhaš, lepo diši.«
»Sam špagete, nič drugega se mi ne da delat. Mami ob petih sem z Nejo zmenjena, da greva na neko zabavo k sošolcu, ok?«
»Ok, kdo pa bo tam, kdaj prideš nazaj? Pa saj veš nobenih drog in bedarij, ne?«
»Aljaž ma rojstni dan, najverjetneje pred polnočjo. Ja, mami, saj vem pa saj me poznaš in veš, da ne pijem, sem proti kajenju in drogam ter nisem zanimiva za fante.«
»Ja ja, to sam ti misliš…« Je zamrmrala sama zase, ampak sem jo vseeno slišala ter se nasmejala sama sebi, saj je ona edina (ker je moja mama), ki misli, da sem privlačna.
Ko sem kosilo pripravila, sva ga pojedli in jaz sem odšla v svojo sobo, da bi se pripravila za zabavo.
Nikoli nisem bila punca, ki bi se želela lepo oblačiti in imeti veliko oblačil. Mama me je vedno silila, da bi morali nakupovati, ampak jaz nisem želela iti. Imela sem par kavbojk in nekaj majic, ki sem jih konstanto nosila (vse črne). Mama mi je pravila, da se oblačim kot fant ali stara »baba«, prijatelji pa so se strinjali in mi že velikokrat povedali, da se oblačim grdo, ampak jaz jih nikoli nisem poslušala. Sem enostavno prelena da bi sledila modi, ki me niti ne zanima in še dobro se počutim v oblačilih, i jih že imam ter ne čutim potrebe po novih.
Kot po navadi (za lepše priložnosti) sem iz omare vzela črne hlače (tiste, ki so bolje ohranjene) in široko črno majico z belim napisom »What ever«. Nosila sem očala s črnim okvirjem (kot vedno – spadam med očalarje), okoli roke sem si navila črno vrvico (ne vem zakaj, ampak takšen preprost nakit mi je bil vedno všeč), obute pa sem imela moje najljubše črne teniske. Imela sem čop, saj so me spuščeni lasje utrujali in me motili, ličenje se mi je vedno zdelo potrata časa in energije.
Ko me je mama zagledala, sem opazila njen razočaran in ne strinjanjoč pogled, ki mi ga je namenila vedno, ko je videla izbiro mojih oblačil. Ignorirala sem jo in samo veselo šla mimo, ter se poslovila.
21. avgust 2015
hvala za next, in next
23. avgust 2015
Hvala tebi, da si bralka.

V avtu me je že čakala Neja – obe imava izpit, a jaz nimam avtomobila. Ko sem odprla vrata sem videla, da ima oblečeno temno zeleno, oprijeto, kratko obleko, črne čevlje z visoko peto, črno-zelene uhane in da ima valovito spuščene črne lase, ki sem ji jih vedno zavidala.
»Ma, kaj te maš obečeno?« Je rekla z grozo v očeh.
»Saj vidiš, haha. Če je pa udobno, … Pa saj veš, da najraje igram tvojega telesnega stražarja.« Na zabavah je vedno pretiravala z alkoholom in jaz sem jo branila pred fanti.
Začela se je muliti, jaz pa sem se samo smejala. Čez deset minut sva prispeli pred ogromno stavbo v kateri je živel Aljaž, ki sem ga poznala že od vrtca, bil je med najbogatejšimi v našem razredu, ampak se s tem ni nikoli ponašal in je spadal med meni najljubše ljudi v razredu (moj najboljši prijatelj). Bil je tudi zelo popularen, zato sva z Nejo pričakovali, da se bo praznovanja njegovega osemnajstega leta, udeležila cela šola. Nisva se motili, zabava se še ni niti prav začela, a ljudi je bilo že polovično število učencev naše šole.
Še vedno sva sedli v avtomobilu, ko se je Neja zlobno nasmejala in izza sedeža potegnila vrečko. Zmedeno sem jo pogledala, a mi jo je samo porinila v naročje in ukazala, da se moram preobleči. V šoku sem jo gledala ter ji začela ugovarjati, a me ni poslušala, ter me začela na silo slačiti, Začela sem kričati in popuščati. Na koncu sem jo prosila, če se lahko preoblečem na stranišču v hiši. Bila je vesela, ker sem se vdala ter me pospremila do stranišča v prvem nadstropju (hišo sem dobro poznala, saj smo se tudi v osnovo šolskih dneh pogosto zadrževali pri Aljažu in na njihovem ogromnem dvorišču igrali nogomet).
Ko sem pogledala v vrečko, me je zmrazilo. Ven sem izvlekla kratko, oprijeto črno obleko. Za trenutek sem nehala dihati, potem pa začela srepeti proti Neji. Ona je v obrambo samo dvignila roke ter rekla, da jo je takoj, ko jo je zagledala vedela, da mi bo pristajala. Nisem bila pri volji za prepir, zato sem samo zavila z očmi in jo oblekla. Potem sem si nadela še črne čevlje z visoko peto, ki so bili na dnu vreče.
»Vsaj barvo si izbrala pravo, če nič druga.« Užaljeno sem jo gledala.
»Vem, saj tolko pa te poznam.« Mi je pomežiknila.
Nisem je več mogla gledati, zato sem se samo obrnila in izstopila iz stranišča. Vrečo z mojimi oblačili, sva odnesli nazaj v avto.
Odšli sva nazaj v hišo in iskali Aljaža, da bi mu čestitali.
»O, poglej koga vidim!« Je začel navdušeno kriliti z rokami Aljaž. Izgleda, da je že malce pil, sem se zahihitala Neji.
»Hej, Až (moj vzdevek zanj že od vrtca).« Ponudila sem mu roko ter jo stresla. »Vse najboljše, veliko sreče, zdravja, bla, bla, bla, haha, veliko se smej in pazi kolko piješ.« Pomežiknila sem se mu ter ga močno objela. On pa je samo veselo pokimal ter mi vrnil objem, potem pa mi zašepetal, da mu je všeč moj nov način oblačenja. Dramatično sem zajela sapo ter ga lopnila po rami, on pa se je samo opravičujejo hahljal.
Roko mu je ponudila še Neja. »Vse najboljše tudi z moje strani Aljaž.« Ter se hladno nasmehnila. Prijazno je sprejel njeno roko ter se ji zahvalil. Nikoli nista razvila neke močne prijateljske zveze, česar nisem razumela, sprijaznila sem se že, da se pač nista pretirano marala. Vedno sta se vedla olikano, a zadržano. Na začetku srednje šole, ko sem se začela družiti z Nejo, sem se zelo trudila, da bi se z Ažem razumela, a mi ni nikoli uspelo. Zdaj po treh letih mi ni bilo več mar, saj sem se sprijaznila, da sem se morala družiti z vsakim posebej. Žal mi je bilo samo tega, da se je moje prijateljstvo z Ažem malce skrhalo, saj sva bila v otroštvu najboljša prijatelja (še vedno sem mu zaupala bolj kot vsem ljudem), ampak se zdaj nisva več tako pogosto videla – jaz sem bila vedno z Nejo on pa s svojimi kolegi iz šolske košarkarske ekipe. Pogrešala sem ga.

Za nadeljevanje pa rabim vsaj dva nexta.
23. avgust 2015
net next haha sta že dva
23. avgust 2015
Oprosti, ampak te štejem kot enega.
23. avgust 2015
tut prou
24. avgust 2015
Eh, kaj me briga, nadeljevala bom pa čeprav boš samo ti brala.

Začela se je predvajati Nejina najljubša pesem, pred tem je spila dva kozarca piva, kar jo je opogumilo, zato me je povlekla na sredo sobe, kjer sva bili edini osebi, ki sta plesali (drugi so samo stali po kotih, saj še niso spili dovolj, da se sprostili dovolj za izstopanje od množice). Jaz nisem spila ničesar, saj ne pijem alkohola, ker želim vsem dokazati, da se lahko zabavajo brez njega, s tem pa tudi na vseh zabavah skrbim za prijatelje ter jih po koncu peljem domov. Pogledala sem po množici, ki naju je gledata ter se začela smejati. Pomignila sem Aljažu, da naj se nama pridruži, da ne bova sami, a je samo odkimal in komaj zadrževal smeh. Nisem se želela predati, zato sem se začela premikati prot njemu, ga prijela za roko ter začela vleči proti Neji. Pretvarjal se je, da se upira, čeprav mi je prijazno sledil. Ko sva prišla do cilja, se je Neji pri plesu, že pridružil nek naš so sošolec, ki sem ga poznala samo na videz. Plesati sva začela tudi midva z Ažem.
»U, si pa plesno napredoval od valete.« Sem sarkastično komentirala. Zasmejal se je ter me grozilno pogledal.
»A, se grema stavit? Ha, zdaj se pa pripravi na to, če se lahko.« Mi je odvrnil, me prijel za levo roko, zavrtel, prijel za obe roke, me še enkrat zavrtel v drugo smer, prijel za desno dlan, potisnil stran od sebe, zavrtel nazaj k sebi, me z levo roko zaobjel hrbet, z desno potisnil mojo ramo, tako da sem se nagnila nazaj na njegovo levo, potem je z svojo desno dlanjo prijem mojo levo in me postavil pred njega. Ošabno me je pogledal in se nasmehnil. »Ha, kaj boš pa zdaj rekla?« In dvignil eno obrv. Odprtih ust sem strmela vanj in kimala. Potem sem bruhnila v smeh. »Ok, zmagaš, bravo. Kdorkoli te je naučil si zasluži pohvalo, saj si bil včasih zanič.« Poskušal je delovati užaljeno in obdržati resen obrat, a mu ni uspelo, saj so se mu začela tresti ramena, kar je bil vedno znak, da ne more zadrževati smeha. Objel me je prek ramen.
»Zakaj se več ne druživa tako pogosto, pogrešal sem smejanje s tabo Viki.«
»Hej, hej! Ne ti meni Viki, saj veš, da to sovražim.« Sem namrščeno pripomnila.
»Ja, ja, Viki.« Je poudaril vzdevek, s katerim me je zbadal v osnovni šoli, saj je vedel, da ga nisem marala. »Nisi odgovorla, na vprašanje.« Je še žalostno pripomni.
»Nwm, jaz te tudi pogrešam in bi se rada več družila s tabo. Saj veš, da si moj najboljši prijatelj, ne?«
»Ti si tudi moja.« Je rekel. Oba sva se nasmejala. Potem pa resno strinjala, da se ne smeva več zapostvljati. Rekel mi je, naj se ob petkih pridružim njegovi »klapi« pri igranju košarke. Z veseljem sem sprejela ponudbo in dogovorila sva se, da se naslednji petek vidiva na igrišču, potem pa greva še na pijačo. Na plesišču sta se pridružili še dve skupinici ljudi in zabava je postajala živahnejša.
»Opa, kaj je to za ena, ko jo skoz gledaš?« Dregnila sem ga med lopatice in pogled usmerila proti majhni rjavolaski, ki je sramežljivo pogledovala v najino smer.
24. avgust 2015
u198801
u198801
Next
24. avgust 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. avgust 2015
u189803
u189803
next ful je dobra!
24. avgust 2015
u189803
u189803
P.S. Zdaj imaš že tri bralce-se mi zdi
24. avgust 2015
next
24. avgust 2015
u189803
u189803
no ali pa kar štiri bralce!
24. avgust 2015
u189803
u189803
P.s če lohk oglašujem svojo zgodbo:
P.S. moja zgodba:
https://www.igre123.com/forum/tema/ujetnici/103937/
24. avgust 2015
Hvala vsem za nexte! Zvečer objavim nov del.
Happy MK: Zaradi mene, ti kar.
24. avgust 2015
komi čakam
24. avgust 2015
u189803
u189803
hvala
24. avgust 2015


»Am, pač, …, sam zdi se ti« Njegov poskus laganja je bil patetičen in komaj sem zadrževala smeh.
»Pa daj no, idi k njen, če pa vidiš, da hoče, da jo povabiš plesat.«
»Resno?« Je upaje vprašal. »Kak, veš?«
»Sem pač dober matchmaker.« Prijela sem ga za komolec in vlekla proti punci. Postavila sem ga pred njo in ji ponudila roko.
»Zdravo, sem Viktoria. Ti?«
»Am, hej, Sara.« Veselo je sprejela mojo roko in pogled preusmerila proti Aljažu, ki je samo osramočeno gledat v tla (moral bo delati na svojih osvajalnih veščinah, …).
»Keri letnik si? Nisem te še videla na šoli.«
»Tretji. To bo pa verjetno za to, ker smo se preselili sem komaj pred tednom dni, haha. Na zabavo sem prišla, da bi spoznala nove ljudi pa sem samo še bolj zmedena.« Je prisrčno priznala. Aljaž jo je z nasmehom gledal izpod čela in vedela sem, da se brez moje pomoči ne bo niti predstavil, …
»Imaš srečo, saj pred tabo stoji gostitelj, ki danes praznuje rojstni dan. Aljaž ti bo z veseljem razkazal hišo in te predstavil prijateljem.« Pomenljivo sem ga pogledala. »Kajne Aljaž?«
»Khm, ja,.., ja, seveda.« Nerodno se ji je zasmejal in spoznala sem, da še vedno rabi malo moje pomoči.
»Sara ali rada plešeš?« Sem jo nedolžno vprašala.
»Ja, obožujem ples, hah«
»Super! Aljaž tudi! Daj povabi jo na plesišče, da ne bo samo stala tukaj.« Neopazno sem ga boksnila v ramo.
»Au! Mislim, ja, z veseljem, … a bi se mi pridružila?« Proti njej je iztegnil dlan, ki jo je nasmejano sprejela.
Pomežiknila sem mu in hitro zašepetala: »Vprašaj jo kak se ji zdi mesto, keri letnik je,…, po nekaj plesih jo vprašaj, če je žejna. Potem pojdita malo okoli in jo predstavi ljudem, potem spet pijača in ples. Vmes povej kaj smešnega. Ok? Pridem čez čas pogledat, kak ti gre.« Odmaknila sem se že, ko sem si premislila in se mu še enkrat približala. »Aja, pa dužn si mi, haha.« Z usti je oblikoval tih hvala.
»Sara lepo te je bilo spoznati, se še kaj vidimo.« Sem glasno rekla (glasba je postajala živahnejša). Strinjajoče je dvignila roko ter pokimala.

Pomikala sem se stran in s pogledom iskala Nejo. Plesišče je bilo polno, kar je oteževalo moje delo. Namrščila sem se, saj sem imela občutek, da je v kakšnem kotu s fantom, ki ga ne pozna. Saj ne, da bi bilo s tem kaj narobe, ampak vedno, ko je bila pijana, kar je zdaj zagotovo bila, so jo fantje poskušali izkoristiti in jaz sem bila tista, ki ji je priskočila na pomoč. Po navadi sem jo s težavo »odlepila« od njih, in oni mi niso bili v pomoč, saj se je upirala in me ni želela poslušati. Toda, ko je alkohol popustil, se mi je zahvaljevala in bila hvaležna.
Sovražila sem obleko in čevlje, ki mi jih je podtaknila, saj se nisem mogla sproščeno gibati in stopala so me že začenjala boleti (kadar sem bila na zabavah sem želela uživati in lahkotno plesati – zato sem vedno nosila hlače in nizke pete).
Nadaljevala sem svoj »lov« za Nejo ter postaja vedno bolj obupana. Iz torbice, ki jo moram nositi, ker nimam hlač ter posledično žepov, sem potegnila telefon in jo poklicala. Dolgo je zvonilo, a se je le oglasila.
»Halo? Mami?« Je pijano in zmedeno vprašala.
»Ne! Viktoria. Kje si?« Poskušala sem biti kratka, da je ne bi zmedla s preveč podatki ali besedami, kar se je zgodilo pogosto, ko je bila pod vplivom alkohola.
»Am, v sobi, pusti me na miru.« Vau, zares neprecenljiva informacija. Aljažev dom je imel nešteto sob in kakor je kazalo, bom morala vsako pregledati in medtem zmotiti veliko
parov, … Nejo sem klela v mislih.
»Prosim opiši sobo, s kom si?« Deset sekund je nekaj mrmrala in kovala sem načrte, kako jo bom ubila, ko jo najdem.
»Modra, pa svoj avto vidim skozi okno, haha.« Ogovorila je nekoga zraven sebe. »Kak ti je ime?« In se spet posvetila meni. »Marko je zraven mene, tak da nene hodi sem, …«
24. avgust 2015
Next
24. avgust 2015
next
24. avgust 2015
Glasba je postajala še glasnejša, zato sem prekinila pogovor in se podala navzgor po stopnicah. Glede na Nejin opis, je bila v sobi zraven Aževe, v kateri sem kot otrok pogosto prespala. Ko sem stala pred vrati, sem molila, se nisem zmotila in bom prekinila intimen trenutek neznancev, upala sem tudi, da Neja ne počne česa, kar bi lahko zmotila.
Ko sem odprla vrata sem si oddahnila. Objemala je fanta, ki mi je bil znan, ampak ni izgledal pretirano zainteresiran. Olajšano je pogledal v mojo smer.
»Hej, ti si najverjetneje Viktoria, ne? Jaz sem Marko. Prisežem, ko sem jo pripeljal v sobo nisem vedel, da je tako zelo pijana, ko sem ugotovil sem se začel umikati. Ne izkoriščam pijanih žensk.« Bilo mu je neprijetno in nerodno. Govoril je resnico in v trenutku mi je bil všeč. Izgledal je kot playboy, ampak je vseeno imel načela. Bil je eden izmed redkih, ki je Nejo prostovoljno predal v moje varstvo.
»Ok, ok, … Saj ti verjamem, haha. Hvala, da si počakal z njo dokler nisem prišla ponjo.«
»Ja, ni problema, saj se mi je zdelo, da si na poti sem, ko ti je povedala kje je.« Začel se je pomikati proti vratom. »Zdaj, ko je varna, haha, se bom pa odpravil. Aja, kaj sta sošolke?«
»Ti kar, uživaj v zabavi. Ja, sma, zakaj?«
»Eh pač vprašam. Adijo, se vidimo v šoli Neja.« Nasmejal se ji je in obrnil proti vratom.
Bil je že na hodniku, ko sem se zadrla. »Še enkrat hvala, da si pazo nanjo!«
Potem sem se zasukala proti Neji, ki je čepela na postelji in na daleč kazala slabost, ki jo je občutila vedno, ko je pretiravala z alkoholom. Naslednjo sekundo je že tekla proti stranišču in takoj, ko je dosegla školjko, sem zaslišala zvoke bruhanja. Vedela sem, da bo bljuvala še kakšnih pet minut, dovolj časa, da ji priskrbim vodo, in se odpravila v spodnje nadstropje, kjer so poleg alkoholnih pijač, bile postavljene plastenke negazirane vode. Srce me je zabolelo, ko sem videla, da jih manjka tako rekoč nič in razočarana, nad vrstniki sem zmajala z glavo. Vzela sem dve plastenki, saj sem tudi sama bila že zelo žejna, in se vrnila k Neji.
Z njo ni bilo pretirano bolje, kot prej (običajna stvar) in siliti sem jo morala, da je pila (spet običajno). Po desetih minutah se je malo umirila in ulegli sva se na posteljo. Slabost še vedno ni minila, zato sem jo tolažila in vztrajala pri uživanju vode. Kmalu je zaspala in nekaj časa sem še ležala z njo.
Premaknila sem se v kopalnico in si osvežila obraz. Pogledala sem na telefon in videla, da me je klicala mama. Vrnila sem ji klic in kmalu se je oglasila.
»Hej, zakaj se nisi prej javla?«
»Joj, mami, … Veš na zabavah je po navadi glasna muzika, haha. Oprosti, ampak nisem slišala. Zakaj si me klicala?«
»Nič takega, sam preverjala sem, da si v redu.« Zavila sem z očmi, saj nisem razumela njene zaskrbljenosti – doma me ni bilo samo kakšne štiri ure, …
»Ja, mami, v redu sem. Saj pridem čez kakšne dve uri domov verjetno.«
»Pa saj veš, da mene skrbi. Ok, se vidima, rada te mam, bay.«
»Ja, saj vem, … Enako, dijo.«
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
u198801
u198801
next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
Hvala, da berete

Pogledala sem na uro in se spomnila, da moram preveriti stanje pri Aljažu. Izstopila sem iz kopalnice, šla do postelje, pomirjeno videla, da Neja spi in jo pokrila. Na nočno omarico zraven postelje sem ji nastavila plastenko z vodo, ki sem jo napolnila v kopalnici in napisala sem ji listek s sporočilom, da sem spodaj ter da sem vzela njeno torbico, ker ji jo pazim. Potuhnjeno sem se splazila iz sobe ter nežno zaprla vrata.
Zabava je postajala iz minute v minuto bolj nora in bo najverjetneje trajala do jutranjih ur.
Opazila sem Aljaža, ki je Saro predstavljal najinim sošolcem in pripravljena na malo zabave (po iskanju Neje) sem se odpravila proti njim.
»Helo, saj vem, da ste me pogrešali, … Zdaj si lahko oddahnete, saj sem se vrnila, haha.« Sem rekla v šali in sprejeli so me s smehom in objemi prek ramen.
Stala sem ob Aljažu in začela z zasliševanjem.
»Torej, kak gre?« In svoj pogled nakazala proti Sari.
»Pst, ne glej je, da te nebo vidla!« V njegovem glasu sem zaznala paniko in se sama pri sebi nasmejala.
»Veš,da je preglasno,da bi me slišala pa tudi, če bi govorila glasno – zdaj pa že skoraj šepetam, …« Zavila sem z očmi. »No, nisi odgovoro, kak gre?« V očeh se mu je pojavila majhna iskrica in podzavestno je privzdignil kotičke ustnic.
»Super, ful je zabavna, pa fajn se je pogovarjat z njo. Pa nene me čudno gleda, ko povem kaj neumnega, ampak se nasmeji.« Imel je zasanjan pogled, ki se je še isti trenutek spremenil v zaskrbljenega.
»Viki, kaj pa če zaserjem? Kaj naj naredim?« Stisnil me je za roko (kar je delal vedno, ko je bil živčen). Nežno sem prekrila njegovo dlan.
»Vse bo v redu, kaj bi lahko zasral?«
»Kaj če rečem, kaj ultra butastega? Al pa kaj, če ji sploh nisem všeč in se mi vse sam zdi?«
»Ok, pomiri se, vse bo V REDU (sem poudarila ti besedi). Če do zdaj še ni zbežala, ko sem ziher, da si že reko, kaj debilnega, pol verjetno nebo, kar naenkrat. Aja, pa SI ji všeč, … sam poglej kak te gleda.« Obrnil je glavo proti njej in za trenutek ujel njen pogled, ki ga je hitro, sramežljivo umaknila. Pogledal me je ter se nasmehnil.
»Verjamem ti, prav maš.« Je po nepotrebnem pripomnil.
»HALO, jaz mam VEDNO prav, …, sam povem.« Sem pretiravala in mu pokazala jezik.
»Če hočeš še malo več pomoči od mene, sem zelo radodarna.« Zaigrano nedolžno sem se nasmehnila.
»Viki, …! Kaj načrtuješ?«
»Saj sem ti rekla, če hočeš, … če ne, pa nič.« Malo je pomislil, potem pa hitro rekel.
»Povej, kakšen je tvoj master plan.«
»Povabi jo plesat (zdaj, ko so poskočne skladbe) in ko bosta prišla do plesišča, bom jaz že pri DJ-ju, ki bo v trenutku, ko se bosta začela gibat, naštimal počasno glasbo in ona bo mogla plesat s tabo na počasno muziko, če pa slučajno nebo hotla, se neboš ti osramotil, ker boš pol lahko reko, da ti tudi nisi hotel plesat z njo na počasno glasbo, ampak se je začela vrtet, ko sta že plesala. Če pa bo želela plesat s tabo (in bo izgledala še zadovoljno) te boš pa vedo, z zagotovostjo, da si ji všeč.« Včasih še sebe presenetim s svojimi genialnimi idejami. Aljaž je odprtih ust strmel vame.
»Viki, v trenutkih, kot je ta, se te bojim, …, spomni me, da ne smem nikoli prit na tvojo slabo stran, ker bi z lahkoto zasnovala načrt za popolni umor.« Na ves glas sva se zasmejala in sošolci so se z zanimanjem obrnili k nama, ampak sva jih ignorirala.
»Zdaj pa resno vprašanje, kaj bi raje Forever ali Someone od Long Story Short?«
»A, uh, nwm, nimam pojma. V čem je razlika?« Ojoj, zakaj se družim s tem človekom? Najverjetneje niti ne pozna skupine – delati bova morala na njegovem glasbenem okusu, saj posluša JT.
»Forever je bolj plesna pa počasna, sam Someone je, meni osebno, lepša.«
»Veš kaj, bom prijazen pa pustil tebi odločitev. Zdaj pa bom vprašal Saro za ples, tak da se podvizaj.«
»Aj, aj captain!« Naredila sem vojaški pozdrav in rekla družbi, da grem na stranišče. Potem sem sklonjena stekla k DJ-ju.
26. avgust 2015
next
26. avgust 2015
u198801
u198801
dobr je
next
26. avgust 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg