Forum
No tukaj je še ena moja zgodbica prvi dve sta:
http://www.igre123.com/forum/tema/ljubezen-ali-sovrastvo/22738/
http://www.igre123.com/forum/tema/jasnovidka-zaznamovana-s-smrtjo/22745/
Zdaj bom pa napisala eno o punci z imenom Mia, ki je bila pred letom in pol ugrabljena in posiljena. Vsak dan ima nočne more tistega dogodka, ne mara dotikov in ne govori. Verjetno mislite, da ima travmo vendar… no boste videli če je to res. Prosim preberte res bi bila hvaležna za kakšen next. Če pa vam zgodbica ni všeč prosim ne ostanite tiho in mi sporočite zakaj vam ni in bom probala to popraviti. Sproti bom verjetno dodajala slikice in upam, da vam bo všeč izbira. No zdaj pa bi rada kakšen next za spodbudo. Aja še nekaj rada imam komentarje tudi če so negativni in spoštujem vaše mnenje ampak prosim ne začenjajte prepira.
03. september 2011
Tema je. Vsak dotik me strese ampak vseeno boli. Boli misel. Najina telesa se dotikata seveda ne prostovoljno. Poskušam se upirati vendar ne gre. Enostavno sem že preveč izmučena, da bi še karkoli naredila. V svojem srcu vem, da sem poskušala, res sem poskušala, da se to nebi zgodilo, upirala sem se ampak nič ni pomagalo. Moja preveza na očeh mi ni dala možnosti vida in zato sem se morala opirati na druge čute predvsem na sluh. Vendar to je vse še poslabšalo. Morda bi bilo celo boljše če bi izključila tudi ta in mi nebi bilo treba poslušati vsega tega. Ne morem verjeti, da je to naredil kdorkoli je že to bil. Res, da je izpolnil svojo obljubo ampak vseeno. Bil je nežen in čeprav me je silil v to početje mi je njegovo početje na trenutke celo ugajalo in to je bilo najhujše. Moral bi me pretepsti in biti grob, da bi mu lahko zjutraj očitala kako je lahko to naredil. Kako me ja lahko ranil ampak zdaj tega nisem mogla narediti in to je bilo grozno.

Odprla sem oči, spet vsa prepotena v moji topli mehki postelji kot vsako jutro. Kot vsako noč sem imela isto moro isti spomin, ki me je preganjal že leto in pol odkar se je to zgodilo. Najprej sem v morah tudi kričala in se premetavala ter se zbujala sredi noči in s tem zbudila tudi mamo in Walterja, ki sta vedno pritekla v sobo po odgovore, vendar jih nikoli nista dobila. Zato sem kmalu nehala vpiti oba dva sta mislila, da so se more končale in, da je vse v najlepšem redu vendar to je bilo daleč od resnice. Nič ni bilo v redu. Vsak dotik, ki sem ga doživela je bilo pravo mučenje obudilo je vse slabe spomine na tisto noč, ki se nebi smela zgoditi, ki nisem hotela, da se zgodi. Življenje gre naprej to vem še predobro ampak tega enostavno nisem morala pozabiti. Od tistega dneva ni nič tako kot je bilo.

verjetn bo na konc zgodbice bolj jasmo zakaj sm dala to pesm sm
03. september 2011
u58568
u58568
nexty plosim
03. september 2011
Dajmo recimo še dva nexta...
03. september 2011
next
03. september 2011
Z dlanjo sem si obrisala potne kapljice, ki so se mi med nočno moro nabrale na čelu in nato še tiste, ki so bile tako težke, da so že polzele po licu. Stopila sem v svojo lastno kopalnico, kjer sem vedela, da me nebo nihče motil in si umila obraz in sledi kapljic, ki so še ostale. Zaklenila sem vrata, se slekla in stopila pod tuš. Name so začele padati kapljice vode in mi začele močiti lase. Stuširala sem se vsako jutro, saj v šolo nisem hotela priti vsa prepotena. Kapljice, ki so mi padale na telo in se me dotikale so bile sicer prijetno tople ampak vseeno se pod tušem nisem zadrževala dolgo. Najprej sem se oblekla in si posušila lase. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem videla majhne podočnjake. Res, da so bili komaj vidni ampak meni so dajali občutek šibkosti, saj sem vedela razlog zakaj jih imam. Moji dolgi svetli rumeni lasje, ki so se ob sončni svetlobi zlato svetlikali, so mi rahlo skodrani in nenaravno sproščeno padali ob ramenih. Med njimi je veliko naravnih temnejših odtenkov rjave. Moje oči pa so bile svetlo modre barve, barve neba ob jasnem jutru. Bile so velika zato so bile ene prvih stvari, ki si jih opazil na mojem obrazu. Moja koža je bila lepa njena barva pa je bila odvisna od letnega časa.



Oblečena sem imela dolge kavbojke na korenčka in navadno črno majico z dolgimi rokavi.



Bližal se je konec septembra zato temperature niso bile več tako visoke. Za v šolo se nisem nameravala ličiti samo malo sem si skrila podočnjake zato, da nebi preveč odstopali nato pa sem se odpravila v kuhinjo, kjer je že dišalo po mamini palačinkah, ki jih je naredila.



mama
03. september 2011
u58568
u58568
nexty
03. september 2011
Aja še nekaj glede oglaševanja na mojih straneh. Mene ne moti in z veseljem bom prebrala vašo zgodbico če boste tuki objavl link
03. september 2011
Uff..!
najbol mi je všeč kako sama sebe opiše! zato ker pr velik zgodbicah prebereš: "mam čudovito telo, lepe blond lase..prečudovite ustnice.." fak, ker narcis!
ti pa si tko lepo opisala, da se nč nehvalš ampak bralec preprost ve, da je lepotica.
no glede vsega skupi:
zlo PREPRIČLJIVO!
fuul dobr.
zato hočm next!!
03. september 2011
Ful tnx ker moram rečt, da mi taki komentarji višajo samozavest ker po resnici povedano do zdaj sem mislila, da pišem kot en drek. No oki tok slabo pa spet ne ampak res sm misnla, da ne pišem ravno dobro.
Veš kje dobim ideje za vse moje zgodbice? No jaz osebno zelo slabo spim in preden zaspim potrebujem kkšno urco in med tem si jih zmislm. Zjutri, al pa v šol potem napišem neki glavnih besed nekam na kkšen listek al pa kr takoj celo zgodbico na comp k pridem domov. No tko jez ponavad dobivam ideje. Sam moram pa rečt, da jih nikoli ne sanjam. Imam nad posteljo lovilca sanj in ne vem ali deluje in zato nimam sanj ali pa ne sanjam, ali pa se jih ne enostavno spomnim.
Ne vem zakaj točno sem to napisala (mislm to o sanjah pa kako dobim idejo) ampak kdo bi me razumel???
03. september 2011
u58568
u58568
jst delam enako glede zgodb...predn zaspim se probam postavt v vologo naprimer Belle( dežela deskarjev...) in pol napišm next
03. september 2011
u50623
u50623
nexty
03. september 2011
Jaa Lovilec sanj? kaj je to?
am..ti nikakor ne pišeš za en drek pač pa zlooo dobr!
jz tud u bistvu preden zaspim paa tko po k za komp se usedem..
zadnč sem sanjala nadaljevanje moje zgodbice Sreča je na strani pogumnih ampak noum tko nardila k u sanjah k tist je blo res: BEEED!!!
hahha
drgač pa..če u pisanj uživaš nikol ni težko narest neksta..
03. september 2011
Ok ful me zanima kaj si sanjala, da je tko bed, sam seveda ni treba povedati. Lovilec sanj?



no to je neki tazga sam da je moj vijolično-rdeče barve (lepši k ta )in naj bi vase...Kako naj to rečem? ujel? posrkal? Strašne sanje, more. No moj visi nad mojo postelje in mi zlo veliko pomen ker mi ga je prnesla moja mami k je umrla malo pred mojim 11 rojstnim dnevom. To pomeni štiri leta nazaj in no verjetno je to edini razlog, da ga ne snamem ker drgač rada sanjam. Ampak moram reči, da ni preveč razlike ker v večini sanjam kr podnevi. Recimo če pogledaš mojo beleško za v šolo boš noter videla polhno umetnin. Ne rišem dobro ampak dobro ustvarjam (vsaj tako pravjo) Mislm grafite pa razne take stvari. To delam ponavad med poukom, sam učitli itak ne opazjo k me ne gledajo ker sem pridna Drgač sem pa itak slušni tip tko, da si zapomnm skor vse kar rečejo.
03. september 2011
u50623
u50623
nexty pliss!!
03. september 2011
»Pozdravljena ljubica. Kako si?« je vprašala kot vsako jutro. In kot vsako jutro ji tudi danes nisem odgovorila.

Po osemnajstih mesecih bi se lahko že navadila, da nikoli ne odgovorim. Pravzaprav, da nikoli ne govorim. Po tem ko so me ugrabili so policisti spraševali preveč. Kaj se je zgodilo? Kdo te je ugrabil? In še podobna vprašanja so mi postavljali vsi, ne samo policisti in takrat sem enostavno nehala govoriti, saj jim nisem hotela povedati kaj se je zgodilo. Vsi razen moje najboljše prijateljice mislijo, da so me samo ugrabili in me mučili nihče ni niti pomislil na posilstvo. Zaradi moje izgube govora so celo poklicali psihiatra, ki pa je ugotovil, da imam samo travmo od grozne izkušnje, ki sem jo doživela. To seveda ni bilo res. Govorila nisem zato ker enostavno nisem hotela povedati kaj se je zgodilo. Ampak ne samo o posilstvu ampak tudi o nečem drugem. O nečem kar nisem povedala še nikomur niti Diani. O čustvih, ki sem jih čutila poleg jeze in sovraštva…

»Mia zbudi se!« je vpila Lucy. Pogledala sem jo. »Halo. Pojej že, da naju lahko mami pelje v šolo« je naposled rekla. Lucy je moja mlajša sestrica in hodi v deveti razred. Ima dolge rjave lase, ki ima vedno spete v čop. Oči ima tako kot vsi v družini rjave (razen mene).



Včasih je zelo nadležna ampak seveda jo imam zelo rada. Poleg nje je sedel moj mlajši bratec Max. Star je pet let in prav nič nadležen kot drugi bratci. Poleg Diane je on edini s katerim govorim. Seveda ne v javnosti ampak na samem. Je pravi srček. Ima poudarjeni ličnici in skodrane rjave lase (vem da so na slikci bl blond sam sej je vseen)





Nasproti mene sta sedela mama in očim. Mojega očima Walterja ne maram.



zdravnik zadi
V našo družino je prišel tik pred mojo ugrabitvijo. Najprej so celo mislili, da sem od doma pobegnila zaradi njega. Je bogat zdravnik in meni se zdi zelo aroganten. On je kar nekaj let starejši od mame morda deset ali petnajst. Ampak to se pravzaprav ni opazilo. Za svoja leta je iz gleda zelo postaven vendar moja mama bi si lahko našla veliko boljšega saj je bila sama zelo lepa. Imela je rjave lase tako skodrane kot jaz. Sama ne vem kako sem lahko edino jaz v naši družini dobila modre oči in rumene lase. Niti moj pravi oče jih ni imel.
03. september 2011
next? No zdej pa ne bom nextala dokler nimam vsaj tri nexte (od različnih oseb seveda)
03. september 2011
Aja pa če preberete zgodbico jo plissss komentirajte. Spoštuje dobre kot slabe. In to resno mislm zato ker če dobiš slab komentar (seveda mora bit tam naveden razlog) lahko popraviš napako in narediš zgodbico tako, da prosim. Komentarje lahko slabe obljubm, da ne bom zamerla
03. september 2011
u50623
u50623
zgodbica je full dobra pliss nekty
04. september 2011
Ok še dva nexta
04. september 2011
No ravno včeraj zvečer sem se dve uri premetavala po postelji in sem se spomnila celo zgodbico do konca. Lahko vam povem, da bo na začetku bolj mirna in ljubezenska potem pa se bodo začeli zapleti in bo veliko akcije, bližnjih srečanj z smrtjo, tudi nekaj umorav, skrivnosti, izdaja zaupanja... in še veliko takoh stvari. Tako, da bi sama zares rada nextala in morda bom celo če ne bo dveh nextov zato ker je vikend pal jutr pa je šola...
04. september 2011
u58568
u58568
nexty
04. september 2011
še 1 next
04. september 2011
u58568
u58568
upoševi še od Alli! samo dons je ni duma...
04. september 2011
nexty
04. september 2011
Moja mami je bila danes pri zajtrku kot vsako jutro nervozna. To je pokazala z tihim neslišnim trkanjem po mizi. To se dogaja skoraj vsako jutro, saj noben od nas otrok ne mara našega "novega očija". Kdaj pa kdaj se oglasi Max ampak še on zazna napetost v ozračju. Ko sem pojedla smo vsi trije hkrati vstali in odnesli posodo v kuhinjo.
»O kakšen kreten je. On misli, da nam lahko kupi par igračk in nas sprejme pod streho pa ga bomo že klicali oči. Mislim ali še ni slišal da denar ne kupi sreče. Ko bi bil naš oči še živ bi mu že pokazal.«
Naš oče je umrl v letalski nesreči pred tremi leti in Lucy je bila nanj zelo navezana in zato maminega novega moža najbolj sovraži poleg tega je bila še v fazi uporništva in se je to še bolj poznalo. Lucy je postala zelo žalostna ko je govorila o očetu. Hotela sem jo prijeti za ramo jo tolažiti vendar tega nisem naredila. Vem da pogreša moj objem in dotik. Vem da pogreša staro Mio. Mio, ki jo je objela, ko je jokala in jo tolažila ampak enostavno nisem se je mogla dotakniti. Če bi bilo nujno bi jo takoj stisnila k sebi a kaj ko se kaj takega zgodi vsako jutro.
Lucy je stekla iz kuhinje v drugo nadstropje. Verjetno je tako kot vsako jutro odšla po šolsko torbo.

»Zakaj je Lucy žalostna« me je vprašal Max z žalostnim glaskom. Sklonila sem se do njega in se dotaknila njegove rame. Njegov me ni plašil kot dotik tujcev. Bil je domač.
»Lucy pogreša očija« sem rekla, saj njemu nisem imela namena lagati.
»Tudi jaz pogrešam očkata« je rekel in se stisnil k meni.
»Saj ga vsi« sem potiho zavzdihnila.
»Mia pridi!« se je zadrla Lucy.

Maxa sem potrepljala po rami nato pa stekla v avto. Mama je najprej peljala Lucy v osnovno šolo. Nato pa še mene na gimnazijo. Hodila sem v tretji letnik skupaj z Diano. Še preden sem prišla do nje sem videla da mi mora nekaj povedati ali pa da ima nekaj za bregom saj se je živčno prestavljala iz ene noge na drugo. Stopila sem do nje.
»Živijo Mia« je pozdravila »Veš, da imamo nove sosede« Dala sem ji vprašujoč pogled. »Videla sem dva fanta kako sta razlagala škatle pa sem se šla predstaviti. Enemu je ime Erik in je naše starosti morda bo celo v istem letniku. Drugi pa je James nimata več staršev.« je govorila celo pot, do najinega razreda, še opisala ju je. Usedli sva se v zadnjo klop.
»Veš Mia mislim, da bi ti bil Erik všeč veš je zelo prijazen in…« zgroženo sem jo pogledala, saj je ona edina, ki ve kaj se mi je zgodilo pa vseeno govori take neumnosti. Takoj ko je videla moj pogled je utihnila čez nekaj časa pa dodala. »Mia, saj veš, da moraš preboleti niso vsi fantje zlobni in zares moraš začeti govoriti« Takrat, ko se je njena roka dotaknila moje rame sem trznila. Vendar ne zato ker sem hotela trzniti ampak moji refleksi so se pač tako odzivali na dotike pa čeprav njene. Hitro je odmaknila roko. Videla sem da je presenečena ampak rekla ni ničesar, saj je takrat ravno zvonilo in je v učilnico vstopila učiteljica kemije, ki je bila tudi naša razredničarka.
04. september 2011
u58568
u58568
nexty
04. september 2011
nexty
04. september 2011
No bom upoštevala nasvet ankarabanka. Am morda bi lahko še en next pol pa nextam
04. september 2011
No, bom tko da ne boš misnla da mi mogu biti no ne
04. september 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg