Forum
Janez je drvel po hodnikih in predavalnicah. Misli so mu bliskovito preskakovale iz problema na problem. Kot novi asistent na fakulteti se je zares želel izkazati. Posledično je opravljal več nalog naenkrat in obremenjeval možgane do maksimalne zmogljivosti.
Vse bi bilo še v redu in bi teklo dovolj gladko, če ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano srečevanje lepih deklet. Študentk. Bruck. Obiskovalk. Vse so bile mlade in vse so bile lepe. Občutek je imel, da jih srečuje vsepovsod. Fakulteta je bila videti, kot natlačena z njimi. Vedno so hodile po istih hodnikih kot on. Človek bi si mislil, da jih je na vpisanih na faks precej več kot fantov. Pa temu ni bilo tako. To je sedaj zatrdno vedel, ker je preveril pri dekanovi tajnici, ki mu je – tudi ona v kratkem krilcu, o bog – kazala statistiko vpisa po spolih za nekaj let nazaj.
Študentje ga pri delu nikakor niso motili. Njim ga ni nikoli uspelo potisniti iz dnevne rutine in razmišljanja. Hvala bogu, se je na tihem zahvalil stvarniku, da ni BI. Toda po vsakem srečanju lepega dekleta – roko na srce, grdih na faksu sploh ni bilo – je potreboval minuto ali dve, da se je lahko vrnil v poprejšnji tok dogajanja oziroma delovanja. Skoraj, kot kopica nepotrebnih ponovnih zagonov, ob instalaciji operacijskega sistema na računalnik.
Dekleta so rada pogledala za visokim, vitkim, skoraj črnolasim asistentom. Prav zares jim je bil všeč. Vedno v spranih kavbojkah, dobro volje in ustrežljiv. Povrhu vsega še mladosten in živahen. Pravi tip. Z veseljem so se spogledovale z njim in to mu ni pri njegovih problemih prav nič koristilo.
Saj ne, da bi bil Janez nevzdržno potreben ali željan ženske družbe. Kaja, njegovo dolgoletno dekle, je zadovoljevalo vse najstrožje kriterije, ki bi jih mlad moški lahko imel. Simpatična, skoraj že lepotica in zelo, zelo, radoživa v postelji. Dve leti mlajša svetlolaska, srednje dolgih las, ki jih je večkrat spletla v kiti, ki sta se lepo podali k njenemu, malce širšemu, Slovanskemu tipu obraza.
Skupaj sta hodila že od njenega sedmega razreda osnovne šole. Njen prvi, zadnji in edini fant. Mr. Najboljši. O tem je bila popolnoma prepričana. Z njo so se v celoti strinjale mama, ata, vsi prijatelji, boter Vinko in kolegice z občinske upravne enote, kjer je bila zaposlena. Idealen fant, idealno razmerje. Tudi ona je bila njegovo prvo dekle. Začetne korake v spolnem življenju sta prav zabavno prehodila. Brez večjih stresov in pretresov. Seks je bil vedno boljši in sedaj že dolgo časa, vrhunski.
Nobenih dobrih, še manj pametnih, razlogov ni bilo, za Janezovo razgledovanje in občudovanje drugih deklet. Pa vendar ... mlada ženska bitja okoli njega, so ga neustavljivo privlačevala in ni si mogel, niti hotel, kaj dosti pomagati proti temu. Seveda je imel Kajo nesporno in brezmejno rad. Tu ni bilo nobenega pomisleka. Ampak toliko deklet ... in pomlad je tako dobro kazala. Vse je neobičajno hitro ozelenelo to leto.
02. december 2014
Janez je veliko razmišljal in z veseljem raziskoval. To je imel v krvi. Internet je kot vedno, ponujal ogromno informacij in če si jih znal (on jih je znal, pa še kako dobro, celo druge je učil) pravilno opredeliti, si lahko vedel, kaj se dogaja in včasih celo, kaj se bo predvidoma dogodilo.
Informacije in logika je razmišljal, kadar je imel čas, oziroma, kadar njegovi možganski resursi niso bili zasedeni z delom, ki ga je opravljal namesto učenih profesorjev. Najino spolno življenje, najin seks je na višku, je ugotavljal. Že nekaj časa. Z viška običajno vodi pot samo še navzdol, mu je šepetala vražja logika.
Prebiranje tujih izkušenj, ki so jih ljudje zaupali anonimnosti interneta, je njegovo tezo samo potrjevalo. Janezu to ni bilo všeč. Nikakor ne. Treba je višje in naprej. Nebo je meja. Tudi pri seksu. Posebej še tam.
Kaja ni imela takšnih problemov. Seksualnost je lepo podredila njegovemu vodstvu in všeč ji je bilo tako. Sledenje njegovemu hitremu razvoju ni bilo zanjo niti najmanj dolgočasno. Janez je oboževal raznolikost in to ji je zelo odgovarjalo. V vseh teh letih, odkar sta bila skupaj, sta poskusila in prakticirala praktično vse. Prav nikoli doslej, ji še ni prišlo na misel, tako kot je to mučilo njega, da je pred njo, pred njima, samo še ponavljanje že doživetega. Radostni užitki, nagrajeni z močnimi orgazmi, so ji zadostovali, da je z velikim veseljem hodila po poti spolnega razvoja, ki jima jo je začrtoval on. Seks je bil nekaj, za kar je vedno poskrbel on in če ni, ga je pač prijazno opomnila, da je že napočil čas za akcijo.
03. december 2014
Toplega majskega večera, sta oba sedela na majhnem balkonu podnajemniškega stanovanja. Po vročem ljubljenju sta velikokrat ohladila vroča telesa kar zunaj. Janez običajno gol, Kaja zavita v vijoličasto satenasto rjuho. Saten ali morda svilo, na vročem telesu, to je imela najraje.
Čisti možgani, strasti ne obvladujejo najinih misli, zdajle bo pravi čas, se je hrabro odločil spregovoriti:
»Ljubica, najin seks je čudovit. Sva na vrhuncu in to že dlje časa. Ampak vseeno, počasi se bo potrebno premakniti naprej.«
»Oh, si mar nezadovoljen z najino spolnostjo? Kajti meni je res super.«
»Ne, ne, ravno nasprotno. Kot sem dejal, sva na vrhuncu in tudi meni je super dobro in lepo. Kako le ne bi bil s tem zadovoljen? Moti me samo to, da od tu ni več poti na boljše. Lahko vedriva še nekaj časa, kjer sva, ampak pot z vrha vodi vedno samo navzdol. Zelo mlada sva se v devetih letih povzpela najvišje in sama (pri tem je ustrezno poudaril 'sama') ne moreva več naprej. Vsaj jaz tako mislim.«
»Sama? Že vem. Zopet boš predlagal vključitev še enega para. Tako, kot si to že namigoval pred pol leta in sem bila odločno proti.«
»Devet mesecev je od takrat,« se je nasmehnil Janez. »In v tem obdobju sem veliko razmišljal o tem. Bral, deskal po internetu, iskal odgovore za ali proti. Razlogi kažejo za. Odgovori kažejo za. Vidim, da se še spominjaš mojega predloga.«
»Kako se ga ne bi? Takrat me je to popolnoma pretreslo. Torej le ni bila samo muha enodnevnica ... Razlogi? Imava morda razloge za srečanja z drugim parom?« se je z zanimanjem nasmehnila Kaja.
»No, če nočeva obtičati na vrhuncu razvoja spolnega življenja že pri svojih letih, se morava pomakniti naprej. Par, s katerim bi se lahko skupaj zabavali, bi potisnil najino spolnost na višji nivo.«
»In kje boš našel tak par?«
Janez si je kar oddahnil. Nepopustljivi NE, ki ga je doletel takrat, tokrat še ni padel. Mogoče pa le, mu zraslo upanje.
»Ne vem, poiskati bi ga bilo treba. Na internetu najbrž ...«
»Kar en neznan par z interneta bi ti poiskal?« je bila močno skeptična do nakazane rešitve problema.
»Oh, saj bova tudi midva zanju, kar en neznan par s spleta,« jo je skušal potolažiti.
»Imaš prav,« se je nasmehnila. Seveda, je pomislila, vnaprej jima bova sumljiva, tako kot onadva nama.
»Ne moreva se obrniti na svoje prijatelje. Vsi bi naju čudno gledali. Potrebujeva popolnoma neznan par, s katerim začneva od začetka.«
Za trenutek sta se oba zamislila. Med znanci tega res ne bi bilo pametno iskati. To nekako ne bi šlo.
»Kako bi le rekla kolegici Mirjani, hej, dajmo vsi skupaj skočiti med rjuhe. Noro,« se je zasmejala Kaja in si v mislih slikala razne variacije na to temo. Nič od zamišljenega ji ni bilo všeč.
»Tvoj fetiš bi bil torej opazovati, kako bi me neki tuj, neznan, moški porival?« je bila konkretno in namerno vulgarna, da bi ga mogoče le odvrnila od takega razmišljanja.
»Fant, ne moški,« jo je popravil. »Želel bi si par najinih let, torej bi bil prej fant kot moški. Zavedaj se, karkoli bi se že dogajalo, bi bili štirje. Vse bi veljalo za vse, za oba para in obratno ter povratno. Tudi ti bi opazovala, kako bi jaz porival fantovo dekle,« je sedaj še on, tako kot prej ona, uporabil vulgarno besedo.
»Dvomim, da bi jaz to prav z veseljem opazovala,« se je nakremžila.
»Si pa po mojem mnenju uporabila pravi izraz,« je povzel. »Ker v bistvu gre za goli seks. Midva se ljubiva, včasih seksava, včasih prav po živalsko porivava. Vendar je vse to najino ljubljenje. Ljubljenje bi moralo bilo rezervirano samo za naju. Mislim, da bi spolnost z drugim lahko opazovala tako, kot gledava pornografski film. Ljubljenje z drugim pa bi naju morda lahko prizadelo,« je razpredal teorije.
»Misliš, da ni ta ločnica zelo tanka?« je vprašujoče modrovala še ona.
»Mislim, da ni. Ločnico opredeljuje ljubezen. Ljubiš se z ljubljeno osebo. Seksaš s komerkoli že.«
»Gola spolnost ...« je povzela njegovo razlago.
»V najčistejši možni obliki, brez navlake in primesi. Samo za zabavo.«
»Pa se zavedaš, da bi lahko ob uživanju gole spolnosti s fantom X, morda lahko uživala bolj, kot s teboj ...? Seveda sedaj tega ne vem, niti si tega ne znam predstavljati, ampak najbrž je možno?«
»Tako, kot jaz uživam bolj pri tenisu z Andrejem, kot s teboj.«
»Tega mi nisi nikoli povedal!« se je narejeno užaljeno namrdnila in v velikem zaigranem začudenju privzdignila obrvi.
»No, vendar seks ni isto kot igranje tenisa ...« je nadaljevala, »vsaj upam, da ga vidva ne doživljata tako,« se je smejala. Kaja kar ni mogla spustiti iz rok zabave, ki se je ponujala ob posrečeni primerjavi. Z nasmehom je čakala nadaljnje argumente.
»Če ne bi igral z Andrejem, ne bi nikoli vedel, koliko boljša je igra z njim, če ne bi igral tudi z drugimi, bi bil za marsikaj prikrajšan. Tudi ti igraš z Mirjano in pridobivaš izkušnje. Najina igra na tak način napreduje veliko hitreje. Zamisli si, da bi vedno igrala samo drug z drugim ...« Ker Kaja k temu ni imela ničesar dodati, je govoril naprej:
»Seveda to ni popolnoma primerljivo. Delno pa vendarle je. Ampak dobro, spolno občevanje z drugim parom morava spraviti na nivo čistega užitka. Nič več kot to ne sme pomeniti. Vpletanje čustev predstavlja veliko nevarnost za vse štiri. S tem ne pravim, da novih partnerjev ne bi smela imeti rada.«
»Čeprav se dekleta zelo navežemo na fante tudi skozi spolnost.«
»In jih kljub temu zapustite.«
»Na vse imaš odgovor. Veš kaj, daj mi nekaj dni za razmislek, prosim.«
»Prav,« se je strinjal. »Tudi jaz bom še razmišljal o tem.«
04. december 2014
Dnevi so hitro tekli. Vesel je bil pogovora, vesel, da ni trdno zaloputnila vrat in je pustila predlogu, da se jima počasi udomači v zavesti. Z nestrpnostjo je pričakoval, kdaj bo – to pot ona si je želel – načela delikatno temo. Res je dobro, da so se stvari začele premikati, je razmišljal. Sedaj je bil že precej prepričan, da je ideja verjetno sprejemljiva tudi zanjo. Zaradi tega se je že skrivaj pripravljal na iskanje primernega para. Pregledoval je internetne strani in po forumih bral izkušnje drugih, ki so hodili po poti iskanja. Ni bilo videti enostavno, prej zamudno in polno razočaranj. Ampak, je pomislil Janez, kaj pa sploh gre brez težav. V glavi je preigraval različne scenarije iskanja in dogovarjanja. Prepričan je bil, da jima bo enkrat zagotovo uspelo.
Kaja je bila razdvojena. Že to, da se Janezu po glavi toliko časa pletejo take misli, ji je bilo nenavadno. Vendar, je premišljevala, fantje spolnost res doživljajo drugače. Me, dekleta, se predajamo in pri tem uživamo. Fantje jemljejo. Kar se jim ponudi in še več. Kar ujamejo. Kar si zagotovijo z dogovorom in v najinem primeru, kar zamenjajo. Par za par, punco za punco. Za dan, za uro, za noč. Ne komplicirajo, zato ker so jemalci. Oni imajo tako več. Seveda je za dekle moderno, da je enakopravna tudi pri spolnosti. Moderno, da je BI. Moderno se je ljubiti z dekleti. To je sedaj in.
Bom vse to zmogla, se je spraševala. Bom to zmogla in pri tem celo uživala? Bom postala iz dekleta, ki nudi fantu užitek in ravno skozi to tudi sama neskončno uživa, seksualni predator? Ki v prvi vrsti jemlje, ne daje? Morda pa ne bo našel para ... V trenutku je misel zavrgla. Seveda ga bo. Janez nikoli zlahka ne odneha. Če primeren par obstaja, ga bo on našel.
Misli so jo vznemirjale tudi v seksualnem smislu. Morda je res čas za naprej. Za nove stvari. Slediti Janezu na nov, kot pravi, še višji nivo ali ostati zadaj? Zavirati razvoj? In kaj bo potem? Bi odšel naprej brez nje? Morda ne takoj danes, morda tudi ne jutri, ampak nekoč zagotovo bi. Nezadovoljen bo začel varati in hoditi svoja pota, so jo razjedale misli.
Močno se je želela s kom pogovoriti, vendar je že vnaprej vedela, da bi naletela na toliko stališč, kolikor ljudi bi o tem povprašala. Tudi na skrajna, neprijetna in morda celo posmehljiva stališča. Mnenja prijateljic se ne bi v ničemer razlikovala od mnenj piscev po internetnih forumih. Takih stvari tudi ne moreš spraševati kar tja vprek. Prijateljev pa res ne. Ali sodelavk, na primer.
Počasi se je začela vdajati v usodo. Zavedala se je, da je riziko velik, zavedala se je tudi, da je dolgoročno še večji v odklonitvi njegovega predloga. Bo to začetek njunega konca? Tega ni mogla vedeti. Vedela pa je, da se je razdrlo ogromno zvez, ki so se začele v zgodnji mladosti. Bo sedaj njuna na vrsti za propad?
»Prav,« je spregovorila Kaja, ko sta se peljala na obisk k stari teti. Janez je pri njej redno kosil travo in vedno postoril najnujnejše okoli stare hiše. Tudi v trgovino sta šla in ji pripeljala večje nakupe. Teta je bila za nudeno pomoč hvaležna. Prav tako je neizmerno uživala pri druženju z mladim parom.
Videla je, da je Janez vedno bolj na trnih in bil je že čas, da spregovori o njeni odločitvi. »Dobro,« je rekla. »Strinjam se. Najdi par.«
»Oh,« je bil vzhičen Janez. »Si se končno le odločila.«
»Sem se. Sprejemam vsa tveganja in vse beneficije, ki bodo izšle iz tega.«
»Sedaj morava samo še poiskati ustrezen par,« je bil praktičen Janez.
»Ne, nič ne morava,« se mu je sladko nasmehnila. »Par boš iskal ti. Tvoja ideja, tvoje iskanje. O najdenem paru pa odločava oba, ker tudi tiče naju obeh. Če nama bo všeč, v redu, če enemu od naju ne bo, odklonitev velja za oba.«
Kaja je te zadeve dodobra premislila že prej. Časa je imela dovolj. Približno si je tudi predstavljala, kako bi to potekalo in zato ni hotela imeti ničesar z iskanjem. Kar naj se Janez s tem ubada, je mislila.
»Povem ti pa,« je nadaljevala:
»Spolnost dekleta doživljamo drugače, kot vi fantje. Vsaj jaz tako mislim in tako tudi najbrž je. Dekleta dajemo, moški jemljete. Dekleta smo, hm, vzete, moški jemljete. Mislim, da je to vsajeno globoko v nas, morda celo antropološko, če ni samo kulturno. Ne vem. Nekomu vzemi, saj veš po f ... dekle in razdrl si njuno zvezo. Ne svojo. Ne nujno tudi svojo. Njegovo pa. Razumeš, kaj mislim? Preko tega bo zelo težko iti, težko bo, po mojem mišljenju, uživati golo spolnost. Mislim, da bo četverček, imenujva to četverček, da? Mislim, da bo imel precej drugačen vpliv name, kot nate. Tega vpliva ne znam opredeliti, ker nimam izkušenj in najbrž ga nihče ne zna opredeliti, ker ljudje nismo vsi enaki in kar na nekoga vpliva tako, bo na drugega drugače. Lahko naju četverček tako spremeni, da postaneva kot par medsebojno neustrezna.«
Kaja je za trenutek pomolčala in nadaljevala:
»Ti si želiš poskusiti. Jaz manj, je pa res, da v spolnosti nimava izkušenj z drugimi ljudmi. Oba sva bila nedolžna ob začetku svoje zveze. Vendar tudi izkušnje, kakršne se običajno pridobijo, ne izhajajo iz četverčkov. Če najino razmerje propade, bova težko rekla, da sva se kaj novega naučila, zagotovo pa ne ničesar, kar bi nama nekoč koristilo v monogamni zvezi. No razen morda tega, da se ni pametno it četverčkov.«
Janez je procesiral njene besede.
»Poglej, strinjam se s povedanim. Če pustiva vse skupaj, bo to mlelo v nama in povzročalo škodo. Če nadaljujeva po načrtu, bodo dogodki res imeli vpliv na naju. Vendar, saj je polno dogodkov v življenju, kateri te počasi, dan za dnem spreminjajo. Mislim, da je najina ljubezen in razumevanje večja od gole spolne avanture, ob kateri se bova zabavala in res samo zabavala, ne da bi ji pripisovala neki globlji pomen. Za užitek in zabavo gre. Nič drugega. Strogo ločevanje bo izredno pomembno. To je četverček, ki traja zdaj in za ta trenutek in to sva midva, ki sva večja in večna.«
»Lepo povedano Janez. Dobro, kje misliš iskati?«
»Po internetu, po forumih, vsepovsod.«
»Pazi na diskretnost. Ljudje so čudni, splet razkriva veliko, brskalniki puščajo sledove.«
»Tega se dobro zavedam. Zelo bom pazljiv,« ji je obljubil.
Teta se je njunega prihoda razveselila. Mlad par se je z veseljem posvečala teti in vsaj za nekaj trenutkov sta pozabila na četverni načrt, ki jima je dan za dnem kljuval v možganih in razglašal svojo nujnost oziroma bojazen uresničitve skorajda sleherni trenutek dneva.
05. december 2014
Sedaj je še povečal svoje aktivnosti pri iskanju. Fakulteta mu je jemala ogromno časa, vsak prosti trenutek je skušal izkoristiti za obiskovanje kontaktnih strani. Pisal je oglase, pošiljal pošto in se prebijal skozi množico nekoristnih kontaktov in brezupnih konverzacij. Ustreznega para ni in ni mogel najti. Vsi oglasi so bili popolnoma neresni in večinoma neresnični. Prav tako odgovori na njegove poizvedbe.
Ko je kupil nov telefon, je začel objavljati tudi številko. Ni bilo kaj dosti bolje, poleg tega, da je sedaj imel opravka še z branjem kratkih sporočil in klici raznih čudakov. Nekateri od njih niso znali niti govoriti, so pa zato najbrž bili astmatiki, po težkem dihanju in hropenju v slušalko sodeč. Človek bi kar obupal, če ne bi bil on.
Dvakrat v zadnjem mesecu je celo odhitel na srečanje. Enkrat se je peljal precej daleč na obalo, vendar na zmenek ni bilo nikogar. Po primerjavi pošte in sloga pisanja je začel sumiti, da ga je po Sloveniji sprehodila ena in ista oseba. Frustriran, sam ni vedel, ali naj bi se smejal ali besnel. Še dobro, da ga ni nikoli spraševala, kako napreduje iskanje.
Kaja je hodila v službo, dnevi so minevali in veselila se je že prihajajočega vrhunca poletja, ki je trkalo na vrata. Seveda je opazila njegovo prizadevanje in jasno ji je bilo, da iskanje ni enostavno, ampak verjetno polno lažnih obljub in razočaranj. Janez se ji je včasih kar smilil, po drugi strani je bila tudi že vesela, ko je kazalo, da ji ne bo potrebno ugrizniti v, po njegovem mnenju, sladko jabolko golega užitka.
Morda se bo pa naveličal, si je na tihem velikokrat zaželela, ko se mu je neuspeh zrcalil na obrazu. Ampak na njeno začudenje, po drugi strani, jo je misel na četverčka vedno manj odbijala. Tudi na dekleta je sedaj gledala drugače. V mislih si jih je predstavljala v posteljnih aktivnostih, včasih tudi poleg njiju. Opazovala je mlade pare, ki jih je videvala hoditi po mestu in modrovala, kako le to počnejo oni in, oh moj bog, kaj če se Janez dogovarja ravno z njima. Še zmešalo se mi bo, se je nasmehnila sama pri sebi.
Nekega prav lepega dne pozno popoldne, ko je sonce sijalo že precej poševno, možnosti za popoldanske nevihte pa so bile tako majhne, da se jih je dalo že zanemariti, je Janez ob prihodu iz faksa z žarečim obrazom razglasil veselo novico:
»Našel sem par!«
»O moj bog!« je vzkliknila in miška bi ji skoraj pobegnila iz roke. Črke na ekranu so ji zaplesale pred očmi, in še pri srcu jo je stisnilo, »ti je vendarle uspelo?«
»No, ne vem, ampak za sedaj v redu kaže.«
»Kdo pa sta, a veš, koliko sta stara, imaš sliko??« Kaja se je kar prehitevala z vprašanji.
»Imam sliko fanta, dve leti je starejši od mene, ime mu je Marko. Punca je Simona, ona je dobro leto mlajša od tebe. Slike nimam, ker sva izmenjala samo moški sliki,« se je opravičujoče nasmehnil.
»Ah dobro, pokaži mi prosim.«
Janez je potegnil iz torbe prenosni računalnik, počakal, da se naloži in s klikom miške odprl poštni predal. Markova slika se je prav kmalu prikazala na ekranu.
»Ah,« je rekla Kaja.
»Samo, ah?«
»Ja, v redu zgleda,« je suhoparno potrdila.
Vanjo je zrla nasmejan obraz vitkega, rjavolasega mladeniča s temno rjavimi oči. Na naslednji sliki je poziral oblečen v kratke hlače iz jeansa, desno roko je imel nekoliko dvignjeno, izpod pazduhe so mu kukale na plano črne dlake, ne pregoste in ne predolge. Okoli roke je imel preprosto rjavo zapestnico. Slika je bila videti, glede na majico brez rokavov in zagorelo barvo, posneta nekje ob morju.
»Bo pravi za, hm, saj veš no, si lahko predstavljaš, da si z njim?« je previdno in v zadregi vrtal naprej.
»Oh, Janez,« je zavzdihnila. »Poslušaj, naj ti povem še enkrat. Ko gre fant po Tromostovju, pri vsaki bejbi, ki mu je všeč pomisli: 'Joj, kako bi jo, kaj bi ji delov in podobno'. Tako v mislih seksa z vsemi, še preden je čez Ljubljanico. Dekleta, vsaj večinoma no, nismo takšna. Ob pogledu na dobrega tipa, oziroma, ko jih srečujemo, recimo zopet na mostovih Ljubljanice, nam ni ravno prva in edina misel: 'Joj, kako bi mu dala, kaj bi mu delala, kako bi se mu pustila nataknit'«
Kaja se je smejala, lastne besede so jo zabavale, pogled na njegov kislo spotegnjeni obraz še mnogo bolj. Tudi on se je skušal smejati in njegov poizkus je sprožil nov napad njenega smeha.
»Da ti odgovorim na tvoje vprašanje,« je nadaljevala. »V redu fant zgleda, precej vitek, skoraj suh, ampak po sliki ti res težko rečem, a bi skočila z njim v posteljo ali ne. Še z nobenim nisem do sedaj, a veš.«
»V redu, saj razumem, ne prehitevajva.«
»Katero sliko si mu ti poslal?«
Pokazal ji je sliko, na kateri je stal ob starem Fiatu pred garažo.
»Oh. Pa kako si izbral ravno to.«
»Ni dobra?«
»Dobra, samo ko imaš toliko boljših. Zakaj sta pa izmenjala samo moški sliki?« je bila radovedna.
»Zaradi deklet,« je začel pojasnjevati »Vidve s Simono bosta najbolj pomemben del četverčka. Ona dobi mojo sliko, ti njegovo. Če bosta vidve za – po ogledu poslane slike – je prvi korak narejen. Za naju je vsaka bejba menda dobra, si razlagala maloprej in jaz se strinjam s teboj, da imaš pri tem delno prav. Seveda imava drug od drugega zagotovilo, da sta vidve obe pravi lepotici.«
Kaja se je nasmehnila:
»Ali pa sta oba v resnici brez deklet.«
Janez se je domislici zarežal:
»To se bo videlo že v petek.«
»Oh, v petek že? Sta pripravila srečanje? Od kod pa sta?«
»V petek se popoldne dobimo na pijački. Sta iz Radovljice.«
»Uh ... to je zelo hitro. Iz Ljubljane v Radovljico sploh ni daleč. Že v petek ... oh, tremo imam,« je bila Kaja v trenutku kar precej nervozna.
»Nič hudega ne bo, spoznavna pijača in to bo vse. Drugi korak pač,« jo je skušal miriti.
»Drugi? Kdaj je bil prvi?«
»Ja to, da so vama slike všeč.«
»In ti si všeč njej?«
»Sem,« se je ponosno nasmehnil.
06. december 2014
Petek je bil kmalu tu. Janez je v dnevih pred srečanjem, na dekletovo željo, poslal še nekaj svojih slik na katerih je menda izgledal bolje. Navsezadnje, sta si mislila, če je poslal eno, je popolnoma vseeno, če pošlje še tri. Tudi Marko je v odgovor poslal dodatne slike.
Kaja se je nervozno sprehajala po stanovanju in razmišljala kaj obleči. Vse dni pred srečanjem je bila živčna. Včasih se je že težko zadrževala, ko jo je popadla jeza na Janeza, ki ju je spravil v tak položaj.
»Kar koli oblečeš bo v redu,« jo je miril in po prstih previdno hodil okrog nje.
»To pa že ne. Vsako oblačilo mora biti primerno priložnosti,« je bila stroga.
Kaja se je zavedela svoje teorije o oblačenju. Ampak kakšna so primerna oblačila za tako priložnost? Za sestanek z nekom katerega glavni cilj je skok z njo med rjuhe. Morda bi morala iti kar gola, je bila zopet razdražena.
»V redu, no,« je poizkušal biti spravljiv Janez. »Prepričan sem, da se boš znala pravilno urediti.«
Kaja se je nasmehnila:
»Nič ne skrbi. Vsaj ne preveč,« se je na koncu posmehnila situaciji v kateri sta se znašla.
Neverjetno. Ni mogla verjeti sami sebi, ko je iskala po omari. Še pred pol leta bi strogo odklonila vsako vmešavanje tretjega, ali bog ne daj celo četrtega v njuno intimo. Sedaj pa išče pravo obleko za na prvi seksualni sestanek?? Mar slepo sledi njegovim željam, ali ima on tak vpliv, da njegove želje postanejo sčasoma tudi njene? Navkljub moralnim normam okolice in tudi svojim, jih je že pripravljena prekršiti, oziroma se odpraviti na pot prekršitve. Smo ženske tako zlahka vodljive, ali je le ona tako vodljiva, mehka, da se jo da pregnesti v karkoli, kot umetnik pregnete glino v obliko po njegovi domišljiji. Bi tudi ropanje bank postalo zanjo sprejemljivo, če bi Janez to predlagal?
Kaj pa obratno? Bi on ropal banke, če jaz to predlagam? Domišljija ji ni dala miru.
»Janez, dajva na poti v Radovljico, mimogrede oropati banko v Kranju,« je predlagala.
»Oh, mar tako močno potrebujeva denar za položnice?« je bil presenečen.
»Niti ne, samo zabavno bi bilo, kajne?«
»Najbrž res, če ti je všeč take vrste zabava. Dvomim, da je to ravno za naju.«
»No, pa drugič,« se je zahahljala.
»Velja, bova kupila nove kuhalnice in z njim poskusila izsiliti kakšen tolar.«
Oblekla je temno zelene hlače, ki so se lepo ujemale z njenimi svetlimi lasmi. Zraven je nosila skoraj črno, rožnato majico, precej odprto izrezano, zračno in zelo ohlapno. Tudi črn, bogato čipkast modrček, ki bo lepo viden od strani, skozi izreze za roke in še od zgoraj, če se bo nagnila naprej. Še sandali z visoko peto in je bila pripravljena.
»Hudoooo,« je komentiral.
»Majica?«
»Ne, ti v tej majici.«
»In ti misliš na srečanje v kavbojkah in športnih copatih?«
»Da.«
»Pheeeew,« je zavzdihnila Kaja ... mogoče je pa še bolje tako, je pomislila.
Ko sta v starem Fiatu drvela mimo Kranja, je na kratko, v šali, še enkrat vprašala:
»Banka?«
»Naslednjič,« je prav tako na kratko rop banke preložil na boljše čase.
Malo pred Naklim še enkrat poklical Marka.
»Vse je v redu. Čakata naju.«
»Prav ...« je bila zamišljena.
»Te skrbi?«
»Malo pa že.«
»Vse bo v redu, boš videla.«
Kaja je prikimala in zrla skozi okno.
»Podeželske ceste so veliko bolj zanimive ... od avtocest,« se je posvečala radiu in se skušala sprostiti.
»Saj bova kmalu tam. Še 10 minut,« jo je miril, tudi sam že nervozen.
Hitro sta bila v Radovljici, manj hitro sta našla brezplačno parkirno mesto in še počasneje lokal, v katerem so bili dogovorjeni za srečanje.
»Kako jih bova spoznala?« je hotela vedeti.
»Edini par, ki nama bo všeč,« se je nervozno zasmejal v odgovor.
»Ali pa bom poklical Markov prenosnik in bova sledila melodiji,« je to pot resno odgovoril, ko je nekoliko bolj strokovno preučil problem.
»Tamle sta,« je zašepetala. Opazila jih je prva.
»Ah, saj res.«
Pristopila sta k mizi.
»Simona in Marko?« je vprašal Janez.
»Oh, sta že prišla! Kaja in Janez seveda?«
Oba sta vljudno vstala. Marko in Janez sta si podala roke, dekleti sta se nekoliko v zadregi na Simonino pobudo, tudi na hitro poljubčkali.
»Prosim sedita,« sta ju povabila.
Sedla sta na nasprotna stola, za nizko mizico. Kaji je bil par takoj všeč. Marko je bil manj suh, kot je bilo videti na slikah, ampak še vedno vitek ter malce višji kot Janez. Imel je dolge roke in opazno vitke, elegantne prste. Tudi on je bil oblečen v kavbojke, preprosto majico in rjave sandale. Dobre sandale je pomislila. Niso bile poceni. Kaja se je spoznala na obuvala, čevlji, sandali in podobno, so bili skoraj že njen fetiš, ji je včasih ponagajal Janez.
Dekletu se je morala nasmehniti in Simona ji je nasmeh takoj prijazno vrnila. Bila je pravi deklič, očitno mlajša od nje, čeprav v resnici samo dobro leto in tudi bolj vitka. Lahko bi jo zamenjala za srednješolko, če ne bi poznala njene prave starosti. Črnolaska, srednje dolgih las, bele polti, ki ji bo na soncu takoj potemnela, je z zavidanjem pomislila.
Obute je imela japanke, že precej znošene, s katerimi se je neprestano igrala, natikala in zopet sezuvala. Tudi ona je nervozna, ne samo jaz, je z olajšanjem pomislila. Na zadnjici so ji čepele kratke hlače iz jeansa. Ampak kakšne, se je s težavo zadrževala. Usta so Kaji kar sama od sebe lezla narazen.
»Te spravljam v dobro voljo?« je njene smehljaje opazila Simona. Kaja v elegantnih sandalih in čudoviti majici ji je bila res všeč. Pa še tako prijazno se ji je ves čas nasmihala. Pa tudi Janez, prav v redu fant, je imela občutek. Na prvi pogled, previdno, se je takoj resno opomnila.
»Da, všeč mi je tvoj stil oblačenja. Res ti paše. Lahkotno in preprosto.« Kaja je občudovala Simonine hlače. Bolj porezane res ne bi mogle biti, je pomislila. Skoraj že premajhne, potrgane, dobra je, da jih sploh spravi gor. Oranžne flouroscentne tangice so kukale od vsepovsod, razcapan presredek modrih jeans hlačk jih je zelo slabo pokrival. To bo nekaj za Janeza, se je zahahljala sama pri sebi in na obrazu se ji je zopet zarisal nasmeh.
»Tudi meni je všeč tvoj stil. Lep in precej elegantnejši od mojega. Tako kot se za prvi sestanek tudi spodobi. Ampak moj Marko naravnost obožuje te razcapane hotkice, ki kmalu ne bodo več za v javnost!«
»Tudi meni so tvoje hlače zelo všeč,« je pribil Janez. Kaja je planila v smeh, za njo še Simona.
Po začetnem kramljanju in obisku natakarja so se posvetili bolj resnim temam.
»Kako to, da sta se odločila poiskati par za srečanja?« je Janez zavrtal v led s prvim vprašanjem.
»Predvsem iz gole radovednosti,« je odgovoril Simonin fant in skušal s pogledom neopazno prodreti skozi široke rokave Kajine majice. »Na internetu sva brala, kako ljudje uživajo pri trojčkih in raznih menjavah, pa sva si rekla, v redu, dajva, poskusiva še midva. Sprva sva premišljevala o trojčku, a se nama nekako ni zdel preveč pošten. Dve dekleti in jaz bi bilo predobro zame, dva fanta preveč zanjo. Najbolj pošteno je še en par, sva se odločila.«
»Pa imata s tem že kakšne izkušnje?« je previdno zanimalo Kajo.
»Prav nobenih. Za Simono sem njen prvi in edini fant doslej. Jaz sem hodil z dvema dekletoma poprej. Z eno tri leta in z drugo samo dva meseca,« je Marko pošteno razkril svojo preteklost.
»Midva sva nedolžnost izgubila drug z drugim in še nikoli doslej nisva bila s kom drugim,« je zardevajoč razkrila pomemben podatek tudi Kaja.
»A moraš popolnoma vse povedati!« jo je v šali okaral Janez.
Vsi so se zasmejali, nato je četverica mladih, zatopljeni v svoje misli, za hip obmolknila. Zavedeli so se, kako zelo pomembne informacije sta povedala Kaja in Marko. Pomenile so, da so vsi zdravi in, da ni bojazni za prenos kakšnih bolezni ali podobnih neprijetnosti. Povedano je tudi zavedno pomenilo, da so zopet korak bližje uresničitvi svojega načrta, kar je pri vseh štirih povzročilo rahlo tesnobo. Marko se je odločil spregovoriti:
»Moram reči, da naju to samo veseli. Pri iskanju sva se v resnici najbolj bala bolj izkušenega para, kot sva sama. To bi po najinem mnenju pomenilo, da bi bil lahko tudi riziko okužbe večji. Po drugi strani sva si zelo želela, da bi raziskovali skupaj, kar bi bilo za bolj izkušen par morda že dolgočasno in bi dogajanje mogoče hotela preveč pospešiti.«
Janezu je bilo Markovo razmišljanje všeč. Fant ni bil neumen. Daleč od tega.
»Tu je še veliko praktičnih vprašanj,« je omenila Kaja. »Postaviti bi bilo najbrž potrebno neke dogovore in omejitve. Navsezadnje nimamo nikakršnih medsebojnih navad in bi bilo treba nadaljevati previdno.«
To pot je odgovorila Simona in se pri tem živahno presedla. Oranžne tangice izpod kratkih hlač so ponovno poblisnile Janezu pred očmi:
»Midva razmišljava takole in tako bi tudi predlagala; to srečanje danes je zelo lepo in lahko rečemo, da smo naredili drugi korak. Mimogrede Janez, tvoja ideja o korakih je dobra in nas na ta način ne sili, da se v kaj podamo prehitro ali nepremišljeno. Nihče od nas ni mogel vedeti, kako bo današnje srečanje izzvenelo, dokler se v resnici nismo videli, oziroma spoznali. Dajmo, pripravimo še en sestanek, recimo naslednjo sredo. Do takrat si lahko doma, v miru in s premislekom, napišemo vsa praktična vprašanja oziroma pomisleke. Zapišemo, da ne bomo pozabili česa vprašati. Iz tega bomo videli, kaj koga zanima, oziroma kakšni pomisleki se nam porajajo. Na podlagi teh vprašanj in odgovorov se že lahko dogovorimo za neka pravila, ki bodo kasneje urejala odnose med nami.«
»V sredo moram delati dlje, ampak s povedanim se popolnoma strinjam in lahko prideva, samo kasneje,« je takoj odgovorila Kaja in pri tem presenetljivo, odločila tudi v Janezovem imenu.
»Prav, saj lahko pripravimo sredino srečanje v Ljubljani, tudi zaradi tvoje službe bo tako lažje,« je ustrežljivo predlagal Radovljiški par.
Ljubljana je bila vsem po godu in kraj naslednjega srečanja, je bil tako dogovorjen.
Debata je sedaj preskočila v manj napete oziroma delikatne teme. Razgovor se je začel razvijati v običajne smeri, predvsem o prihajajočem poletju, dopustih, službah in podobnih tegobah, ki tarejo današnji svet. Simona in Marko sta povedala, da stanujeta skupaj, v prazni hiši, ki je last sorodnice, ki je odšla na obisk k sinu v Kanado in tam ostala. Hiša je bila naprodaj, kupcev ni bilo in sorodnica je bila vesela, da se objekt - tudi s pomočjo njunih staršev - vzdržuje in ne propada.
Janez je razlagal o svoji službi in pri tem zadovoljno opazoval Simonino presedanje po nizkem oblazinjenem pletenem naslanjaču. Tudi Kaja je večkrat zalotila Marka, kako jo občudujoče opazuje.
»Grem na stranišče,« je oznanila Simona in seveda se ji je takoj pridružila tudi Kaja. Drugače ne bi moglo biti. Dekleta hodijo vedno skupaj. Za to pravilo se jima ni bilo treba dogovoriti.
Toaletni prostori so bili lepo urejeni in čisti, predvsem pa prazni in primerni za zaupen dekliški pogovor.
»Ti je Marko všeč?« je Simona naravnost popolnoma prostodušno vprašala.
»Mi je,« je odkrito odgovorila. »Zelo v redu fant je videti. Kaj pa Janez tebi?« je zanimalo Kajo.
»Seveda, tako zelo cute je,« ji je priznala.
No, to sta sedaj razčistili in čas je bil za pravo lulanje. Zaprli sta se v kabini, druga ob drugi in poslušali šum odtekanja vode. Simona ni mogla zdržati, da se ne bi začela smejati.
»Nehaj, če ne se ne bom mogla polulat do konca,« se je sedaj smejala tudi Kaja.
Medtem sta fanta osamljeno obsedela pod senčnikom.
»Enkratno punco imaš,« je povedal Janez in res tako mislil.
»Hvala, tudi ti. Kaja mi je zelo všeč,« je bil Marko odkrit.
Fanta sta bila zadovoljna. Imela sta občutek, da se je vse dobro začelo. Oba para sta bila atraktivna, dekleti zelo seksapilni. Predvidena menjava je oba navduševala, nihče se ni ob tem čutil prikrajšanega.
Z občudujočim pogledom sta spremljala obe ko sta stopali nazaj proti mizi.
»No ljubčka, sta naju že pogrešala?«
»Zelo,« sta v en glas priznala.
»Pri dekletih to ne gre tako hitro, kot pri fantih,« je dolgotrajen postopek dekliškega lulanja skušala bolj strokovno obrazložiti Simona.
Vsi so se sproščujoče nasmejali.
Pozno popoldne se je prehitro prevesilo v večer in počasi se je bilo treba posloviti. Z obljubo po srečanju že naslednjo sredo, sta Kaja in Janez sedla v avto, še enkrat pomahala in oddrvela proti Ljubljani.
07. december 2014
Sreda se je nezadržno bližala.
»Sestaviti bo potrebno vprašanja,« je zavzdihnila Simona. Tako kot včasih v šoli je tudi to pot odlašala z nalogo skoraj do konca. »Dajva. Če misliva resno in ne kar nekaj.« Saj ko je enkrat začela, ji je steklo. Le začeti je bil problem.
»Seveda, takoj bova.« Marko je na računalniku oblikoval prodajne formularje za podjetje, v katerem je bil zaposlen. Včasih je delo opravljal tudi popoldne od doma.
»Prav je odprl novo stran v Wordu. Greva. Prvo vprašanje?«
»Ohhhh, kaj naj vprašam ...« si je razbijala glavo. »Že vem!« se je nasmehnila.
»Vprašanje za Kajo: Ali pri vsakem odnosu doživiš orgazem?«
»Vprašanje ni v redu,« je povedal Marko.
»Kako ni v redu?? Saj smo se dogovorili, da vsak vpraša, kar ga zanima.« Simona je bila kar užaljena. S težavo se je domislila vprašanja, pa že kritika. Marko je to po njenem preveč rad in predvsem čisto prevečkrat počel. »Mene pač to zanima.«
»Pri vprašanjih velja biti še posebno previden. Tudi pri odgovorih nanje. Naj ti razložim, kaj mislim s tem. Tvoje vprašanje je dobro, vendar ne v kontekstu tega, zaradi česar se mi srečujemo. Poglej;« sedaj je zajel sapo, kar je pomenilo, da bo zopet pametoval, se je nakremžila.
»Če ti na to vprašanje Kaja odgovori pritrdilno, da vedno doživim orgazem pri odnosu, je to velik pritisk name. Ob spolnem odnosu z njo torej pričakujem, da ji bo prišlo. Ona pa orgazma zaradi stresa in nervoze ne doživi in njen partner – to je v tem primeru jaz – je lahko zaradi tega frustriran.«
»Sedaj razumem, kaj misliš,« je postalo jasno tudi njej.
»Istočasno tvoje vprašanje velja tudi za naju. Nanj bova morala odgovoriti tudi midva.«
»Jaz bi jasno povedala, da pri vsakem odnosu doživim orgazem.«
»To ni pravilno. Lahko bo Janez zaradi vzburjenja doživel izliv prehitro. Kdo te bo potem peljal do orgazma? Pa bo vseeno štelo kot odnos. Pravilen odgovor na tako vprašanje je, ne, ne pride mi vedno, vendar vedno uživam pri spolnosti, zaradi bližine in intimnosti združitve.«
»O moj bog Marko!«
»Prav tako moraš biti previdna pri odgovorih. Če te Janez ali Kaja vprašata, kaj si misliš o golden showerju, ne moreš odgovoriti, da se ti taki ljudje do konca gnusijo, da bi jih kar podavila ali poslala v umobolnico. Niti obratno. Ne moreš jima takoj prvi dan zaupati, da po vsakem orgazmu lulaš po partnerju. Kaj veš kaj onadva o tem mislita. Potrebno je biti zelo diplomatski,« se je smejal.
»Saj razumem no. Tole sploh ni enostavno. In ne lulam po partnerju, kakšne neumestne primerjave pa daješ!« je bila skrušena.
»Ne skrbi, vse bo v redu. Samo pamet v roke in zavedanje, da je vsako vprašanje in odgovor več, kot bi se zdelo na prvi pogled.«
Simona je dodala: »Ampak, glede na naše načrte, lahko že vnaprej predvidevava, da gre za izredno tolerantna človeka. Odprtih nazorov in visokih limitov.«
»Res je, zato morava in tudi sva taka tudi midva.«
08. december 2014
Sreda je bila tu, Kaja je že v službi, ki je v sredah vedno trajala dlje kot običajno, razmišljala o srečanju. Upala je, da sta dobro pripravila vprašanja in skoznje izrazila vse svoje pomisleke. Zanimivo, je razmišljala, koliko stvari se razreši samih po sebi kadar si z rednim partnerjem in koliko vprašanj se kar naenkrat pojavi, ko planiraš seks z neznancem. Zabavno, pa tudi resno, je bilo pisati vprašanja. Vsak posebej v svoj notesnik in jih potem združiti na enem listu. Kaj vse mu hodi po glavi. Njegova vprašanja so bila poučna tudi zanjo. Joj joj, fantje so pa res drugačni ...
Po dolgem delavniku je pohitela domov in se osvežila pod prho. Medtem je prišel s fakultete tudi on in iskal svoje cunje po omarah.
»Si pripravljena!?« je zavpil skozi zaprta vrata.
»Deset minut!«
»Ok.«
Gola je stopila iz kopalnice. To pot se je že v službi odločila, kaj bo nosila na naslednjem srečanju. Glede na res vroče dneve - tisti pravi začetek vročine - so obljubljali po radiu, se je odločila za kratko belo obleko. V precej debel bel bombaž so bile všite rožaste čipke, katere so obrobljale spodnji del krila in enako tudi zgornji del. Pod prsmi je bila obleka stisnjena z všitim trakom. Blago je bilo posuto z okroglimi, malimi, drobno obšitimi luknjicami, katere skupaj in vsaka posebej, skrbele za ustrezno zračnost. Široke naramnice so pokrivale ramena in nosile obleko. Modrčku se je tokrat odpovedala.
»Lepo!« je pokomentiral Janez, ki oblačenju moških nikoli ni posvečal pretirane pozornosti.
»Jaz sem mala nedolžna deklica v beli oblekici,« se je zasmejala in naredila plesni korak po spalnici mimo odprtih omar.
»Popravek,« se je oglasil, »ti si mala deklica, v beli oblekici, ki ga rada dobi tudi v rito. Sedaj pa prosim pohiti, kajti pozna sva že.«
»Za tole zelo nesramno pripombo te bom kruto kaznovala.«
»Aha, se že ves tresem,« se je nasmehnil. Za zdaj je bil še precej močnejši kot ona, kaznovanja, predvsem krutega, bi se prej veselil kot ne.
»Tvoja kazen se začne takoj in ne bo kmalu minila!« je bila videti resno ogorčena.
Posegla je pod obleko, slekla prej tako skrbno izbrane bele tangice in jih odvrgla na posteljo.
»Pojdiva!«
Kar vroče ji je postalo. Mogoče se je v tej odločitvi le prenaglila, kajti obleka je bila precej kratka. Ni je nosila prvič, zato je vedela, da jo všit pas pod prsmi rad vleče navzgor. Počasi in vztrajno. Pa še spodnje čipke. To, da bo zaradi kratke dolžine ves čas sedela na goli zadnjici, ji je bilo jasno že prej, ampak pazljiv moški pogled bi z lahko prodrl tudi skozi čipkasti spodnji del krila.
»Prav pa pojdiva,« se je strinjal.
Po stopnicah je še nekako šlo. Janez jo je gledal v zadnjico od zgoraj in obleka je bila videti še dovolj spodobna. Ko pa sta stopala proti avtu, je pogled od zadaj že nakazoval drznost Kajine poteze. Janezovo trpljenje se je, kot je pravilno napovedala, začelo.
09. december 2014
Simona in Marko sta že sedela na terasi. Čeprav nevajena Ljubljane sta lokal hitro našla. Pomagal je tudi pravočasen, že kar zgoden odhod iz Radovljice. Za sedenje sta izbrala kotiček lepo v senci, odmaknjen od glavnine ostalih miz, ki so bile večinoma prazne.
»Tamle gresta!« je vzkliknila Simona. Vstala je in pomahala dvojici.
Tudi Marko je vstal. Pogled na prihajajočo mladenko, tokrat oblečeno v belo, mu je pognal v kri po žilah. Kratka obleka je optično še podaljšala njene vitke noge.
Simona je stopila naproti, poljubila Kajo in Janeza ter sedla nazaj za mizo. Fanta sta se zopet uradno rokovala, Kaja je tokrat dobila še poljubček od Marka.
Sedli so za mizo. Kajino upanje, da ji bo miza pomagala pri zakrivanju njenih breztangičnih težav je splavalo po vodi. Videti je bilo, da so vsi lokali kar tekmovali med seboj, kdo bo imel manjšo in nižjo mizico. Na srečo je bilo oblazinjenje ratana videti brezhibno čisto. No vsaj to, se je oddahnila. Tako ji ni preostalo drugega, kot sesti, prekrižati noge in upati na najboljše.
Simona je danes nosila kavbojke, tako ozke, da jih je bilo najbrž nemogoče sleči, če je že oblačenje po nekem čudežu uspelo. Visoke allstarke so še bolj poudarile modrino hlač in vitkost njenih nog. Rdeča majica je zaključevala podobo. Preprosto in lepo. V skladu s črnimi lasmi in modrimi uhani.
Kako drobna je, je pomislil Janez ... in ljubka. Ob pogledu na njene, skoraj deško oblikovanje boke, mu je za trenutek celo uspelo pozabiti na izpostavljenost Kajinega mednožja. Simona je bila živahno dekle. S težavo je sedela mirno, dolge noge je premetavala okoli mize in bila pravo nasprotje, vzorno, z lepo sestavljenimi koleni sedeče Kaje, ki se skoraj ni premikala.
Naročili so pijačo, počasi pili in klepetali. Dan je bil topel, skoraj že poletno vroč. Na zasenčeni terasi je bilo prijetno in nikakor ne prevroče.

»Začnemo?« je Marko po kratkem uvodnem kramljanju posegel po listu.
»O. Oh ne še, ne še, to bo tako dolgo trajalo. Midve morava prej še na stranišče. Kajne Kaja?«
»Seveda. Težko sem že čakala, kdaj boš predlagala.«
»Punci, vidve imata vnet mehur,« je komentiral Janez.
Vsi so se zasmejali, Simona pa je živahno skočila na noge, se kot slučajno postavila pred Marka in elegantno, malce v šali, z roko pomagala Kaji na noge. Prednjo se je pomudila ravno dovolj časa, da je lahko poravnala navzgor nagrbančeno obleko.
»Brez hlačk si!« je v wcju izbruhnila v smeh, že po poti do tja se je veselo muzala.
»O ne, ne, čisto male bele tangice imam, pa se zaradi bele obleke skoraj ne opazijo!« se je nagajivo nasmehnila Kaja.
»Seveda, seveda, res se ne opazijo. Ampak samo zato, ker jih ni. Videla sem tvojo kosmatinko, do zadnje dlake,« se je prešerno smejala prijateljica.
»Nič nisi videla, sedaj že vem. Nobenih dlak ni.«
»Seveda jih ni! Pa sem te. Tvoja pleška bi pogledala po celi terasi, če ne bi stopila pred tebe, ko si vstajala od mize,« je kar rezgetala od smeha Simona.
»Ahhh, mogoče sem jih pa res pozabila obleči.«
»Dobra si. Jaz ne vem, a bi to zmogla v taki kratki obleki. Preveč premetavam nogi levo in desno. Ti lepo in potrpežljivo sediš.«
»A se hitro opazi?« je zanimalo Kajo.
»Ma ja, se opazi, jaz sem opazila na bokih, ko si obleko imela skoraj že okoli pasu. Sedeči za ostalimi mizami bodo opazili samo, če kdo res pozorno opazuje. Pri naši mizi te bom skušala zakriti pri usedanju.«
»Hvala. Zelo si prijazna,« se je lepo zahvalila Kaja in dekleti je zopet popadel vesel smeh.
Po opravljenih toaletnih dejavnostih sta se vrnili k mizi in se nekoliko nespretno, med polno smeha, skobacali na svoja sedeža. Kar zasopihali sta se od smeha in nerodne telovadbe.
»Kaj vama pa je?« je vprašal Marko in to je bil povod za nov smeh.
»Začnimo z vprašanji. Daj mi papir Marko!« Simona je kar odskakovala na svojem fotelju, tako se je zabavala. Hitro je razpognila poprej skrbno zložen list:
»Vprašanje št. ena za oba, se pravi za vse štiri, predvsem za Kajo: Imaš intimno frizuro naravno, urejeno ali popolnoma brez dlačic? Kar se mene osebno tiče, brez. Golo. Tako mi je tudi najbolj všeč.«
»Tudi brez. Golo in gladko. Tako je meni in tudi Janezu najbolj všeč.«
»Močno pristriženo, jajčka in mahedrač sta gola.« je priznal Janez.
»Golo, vzorčni gozdiček zgoraj,« je podatek razkril tudi Marko.
»Kontracepcija?« je tokrat z bolj resnim vprašanjem nastopila Kaja.
»Tabletke,« je povedala Simona.
»Tudi jaz tabletke.«
»Nekatere ženske so močno proti tabletkam,« je zamišljeno omenil Janez.
»Da, so,« se je strinjal Marko. »Pri tem pozabljajo na dejstvo, da je bil ravno izum kontracepcijskih tabletk, osnova za seksualno revolucijo v prejšnjem stoletju. Šele s tabletkami so ženske vzpostavile seksualno enakopravnost z moškimi. Prvi res sproščen in uživaški seks zanje so jim zagotovile.«
»Hip Hip Hura!! Za Marka in tabletke!« je vzkliknila Simona in omizje se je zopet zasmejalo.
Simona, se je nagnila h Kaji in začeli sta si šepetati.
»Začeli sta naju opravljati,« je Janez takoj ugotovil.
»Seveda, kaj pa drugega. Midve bova sedaj, tako sva se odločili po vzajemnem šepetanju, naročili dve pini koladi.«
»Oh.«
»In še joj prejoj po vrhu!« je komentarje zaključila Kaja.
Ko je bil nov krog pijače naročen in uspešno razdeljen, fanta sta šofersko vztrajala pri brezalkoholnih pijačah, se je igra vprašanja, odgovori in smeh, nadaljevala.
»Dolžina penisa!« je zahtevala Kaja.
»Najprej Janez!« se je takoj znašel Marko.
»Zakaj najprej jaz?« je hotel vedeti pameten razlog.
»Zato, ker je Kaja vprašala,« mu je v smehu pojasnil Marko.
»Uh prav, 17 cm.«
»Tudi jaz 17 cm,« je izenačil rekord omizja Marko.
»Ohhhhhhhh ti lažnivec ti!« je zacvilila Simona. »Meni si vedno govoril, da je dolg 21 cm in potem si vzklikal ‘King Kong prihaja’ jaz pa sem morala letati gola po stanovanju in prositi za milost!«
»Resnica je pogubna za dolžine,« se je smejala z omizjem tudi Kaja. Res so se zabavali. Njihov smeh je bil tako glasen, da se je najbrž nekaj gostov želelo pridružiti očitni zabavi, nekaj njih, pa jih vreči ven, saj se je terasa medtem že precej napolnila.
Kristus, je naenkrat zmrazilo Simono. Je v žaru vzhičenosti in zabave pozabila na Markovo domače opozorilo? Je zato zahteval prvo Janezovo dolžino in potem prilagodil svojo na enako. Saj kdo bi pa v resnici meril. Na oko razlika ne bi bila bistvena in je nihče ne opazi.
Je bilo tako? Je King Kong torej pravi? Čutila je, kako ji je kri zalila lica in vrat. No, vsaj dobro se je izteklo, se je potolažila.
»Kaj pa oralni seks?« je vprašal Marko.
Vsi so se strinjali, da orala pa že ni nič takega. Skoraj osnova vsakega seksa.
»Kaj pa hum ... ko fantu pride v usta? Dekleti?«
Za mizo je nastal trenutek tišine.
»Bom jaz,« se je prijavila Kaja in nadaljevala, »mislim, da je v požiranju sperme precej simbolike in pomeni neko absolutno sprejemanje, ki ga ženska lahko nudi. Torej ne kot njen užitek, saj sperma res ni ne vem kako okusna, ampak užitek za partnerja, ko se zave, kako absolutno je sprejet pri svoji ženski. Jaz to v posebej intimnih trenutkih tudi naredim.«
»Tudi jaz včasih popapcam spermo, vedno pa ne. Ampak kadar jo, mislim, da čutim prav to, kar si ti tako lepo obrazložila,« je bila Simona navdušena nad razlago.
»Jaz mislim, da lahko v imenu moškega dela omizja izjavim, da se bova skušala držati čim dlje od sperme.«
Dekleti sta se smejali.
»Sva vedeli, da z vama ne bo nič!«
»Kaj pa analni spolni odnos?« je hotel vedeti Janez.
»S tem je po moje tako, kot je Kaja povedala za oralni seks. Vrhunec sprejemanja in predaje partnerju. Nikakor je ne gre jemati kar tako. Jo pa midva rada prakticirava,« je to pot Simona pojasnila zadeve.
»Anala torej med nami odpade,« je Janez potegnil konkreten zaključek.
»Za zdaj,« je skušal pustiti odprta vrata Marko.
»Kar v imenu svoje riti govori, dragi,« ga je ohladila Simona in požela novo salvo smeha.
Znova je namignila Kaji in zopet sta zarotniško staknili glave. Moški del omizja to pot ni imel komentarjev na dekliško šepetanje. Kar nekam čudno tiho sta bila. Kaja se je ozrla po omizju in opazila Markov pogled. Seveda, koza, je pomislila, ko si se nagnila k Simoni si mu odprla pogled na zadnjico ... pa ne samo na to, še kaj po vrhu. Najbolje se je pretvarjati, kot da ni bilo nič.
»Midve sva se že drugič danes povsem soglasno odločili,« je oznanila Simona, »da bova še vsaka po eno kolado.«
Želji je marljiv natakar prav hitro ustregel.
»Erotično perilo?« je Janez zavrtal po dekliških skrivnostih.
»Jaz ga skoraj nimam,« je priznala Simona.
»Jaz ga imam, za zelo posebne priložnosti,« se je nasmehnila Kaja.
»Ampak to ni danes, kajne, da ne?«
Markove oči so zvedavo počivale na njenem naročju, v upanju na še kakšen razkošen pogled. Kaja ni hotela preveč očitno vleči obleke navzdol. To bi bilo v kontekstu pogovora videti le preveč smešno, je zaključila. Torej naj gleda tega pol krajca, si je mislila, saj je tako in tako samo od strani.
»Ne, danes ni dan erotičnega perila,« je dvoumno potrdila, naredila požirek okusne pijače in se pri tem prav prijazno nasmehnila Janezu.
»Kaj pa BDSM, kako je s tem?« je zanimalo Janeza.
»OOO!« je vzkliknila Simona in takoj nato, norčavo:
»Aha, kaj pa je to?«
»Midva živiva v stari hiši in eno sobo bova uredila v ta namen,« je pojasnil Marko.
»In do kam sta prišla?«
»Hum, naredil sem posebno hmmm, 'klečalo’ na katero lahko pripnem Simono, da se ne more premikati.«
»In potem pride King Kong,« je Kajo kar zvijalo od smeha in tudi ostale, ampak samo ona je pri tem popolnoma nezavedno in popolnoma nenamerno podarila Marku dva lepa pogleda na svoje mednožje.
»Kako pa je videti Klečalo,« je živo zanimalo Janeza.
»Sestavil sem 4 deske, ki sem jih povezal v obliki lestve, kot jo vidiš na telefonski tipki. Na vzdolžni, daljši deski sem pritrdil po 4 paščke, ki mi jih je naredil usnjar. Kasneje sem ugotovil, da bi bilo precej ceneje uporabiti kar pasje ovratnice za kakšno manjšo pasmo kužkov. No kakorkoli že. Simona poklekne na te deske, ki so seveda mehko oblečene, vsako golenico pritrdim dvakrat. Nato se spusti na komolce in tudi podlahtnice pritrdim dvakrat. Pri zapestju in tik za komolcem. Tako Simona obstane nepremična, na komolcih, se pravi podlahtnicah, z ritko visoko v zraku. Njen in moj najljubši položaj.«
Vsi so za trenutek utihnili in premlevali povedano. Kaja je upala, da se na blazini ne bo poznalo, kajti začutila je, kako se je navlažila med Markovo razlago. Skušala je sedeti čim bolj mirno in zavidala Simoni, ki se je lahko hihitala in presedala ves čas.
»Pa imaš morda naprodaj kakšen Klečalnik?« je Janez z zabavnim vprašanjem vse skupaj odrešil tuhtanja o uporabi priprave v praksi.
Omizje se je sproščujoče nasmejalo in seksualni naboj v zraku je nekoliko popustil.
Kaja je prekrižala noge v drugo smer. Vse jo je bolelo od prisilnega sedenja in tudi močno vznemirjena je že bila. Postajalo ji je vedno bolj vseeno, kaj se vidi in kaj ne in da se je obleka privzdignila že do bokov. K sreči se je začelo mračiti in njena razgaljenost ni bila tako očitna.
»Lahko zaključimo, da nam je korak tri uspel?« je poizvedel Janez in potisnil prepognjen list papirja nazaj v zadnji žep.
»Lahko,« se je strinjal Marko. »Nič posebnega nismo, nobenih odklonov nismo razvili. Še ne,« se je nasmehnil. »Dekleti?«
»Lahko,« sta prikimali.
»Korak štiri.« Janezove besede so padle med njih.
»Korak štiri pomeni, tisto pravo stvar zaradi katere smo tu. Kdaj ga naredimo?« je pritisnil na zbrane.
»V sredo,« se je zahihitala Simona. Res se je zabavala na srečanju in povrhu vsega je tudi njo debata dodobra vznemirila.
»V četrtek,« se je ponorčevala Kaja.
»V petek ali soboto,« sta nadaljevala s šalo fanta.
»No, no, kaj zdaj, nismo resni,« jih je okarala Simona. Pina kolada je dodajala svoje k metuljčkom, ki so ji plesali v trebuhu. Vse skupaj jo je lepo grelo in sploh ni imela občutka, da bi se proti koncu današnjega popoldneva ozračje kaj ohladilo. »Naj ponovim, ker niste pokapirali. V sredo.«
»Oh,« je globoko iz srca zavzdihnila Kaja. Zaplesalo ji je pred očmi in zaščemelo po telesu. Seveda misli sredo. Danes je sreda. Kristus. Edino pravilno je, da se sedaj oglasi Janez, se je zavedela odprte situacije. Mora se. Samo on in nihče drug. Saj ve. Sedaj že ve in najbrž se odloča. Karkoli že bo, ne bo moja odločitev, je bliskalo po njenih možganih. Sledenje da, odločitve ne. Karkoli bo, bo zame dovolj dobro. Sekunde so se vlekle. Ni več časa. Zdaj bo spregovoril. Če ne spregovori, pomeni, da jo je zavrnil. Za vedno. Vse bo končano tukaj in sedaj.
»Sreda it is,« je po angleško odločil Janez.
»V redu, sreda« je potrdil še Marko.
»Sreda,« je zašepetala.
»Pa ste končno razumeli,« je spregovorila Simona.
Kaji se je še vedno vrtelo v glavi in kolena so se ji rahlo tresla. Z veseljem bi sedaj naredila požirek vode. Zopet odprto, zopet se mora oglasiti on. Nihče drug. On. Njen Janez. In se je.
»Se bomo peljali z najinim starim Fiatom, če je vajinemu avtu prav, da še nekaj časa ostane sam?« je vprašal.
Četverica je delovala resno, zbrano, skoraj svečano. Kaja je bila v obraz malce bleda, Simona je sedaj sedela mirno, brez poskakovanja, z lepo sestavljenimi koleni.
»Lahko še nekaj časa ostane sam.«
10. december 2014
u173906
u173906
next
10. december 2014
Dekleti sta med kratko vožnjo tiho sedeli zadaj. Fantoma kljub poizkusu, da bi z razpravo, kako je majhen kraj kot na primer Radovljica veliko prijaznejši do šoferjev kot Ljubljana, ni uspelo sprostiti napetosti v ozračju.
»Si v redu ... je zašepetala Simona.
»Sem, čeprav nekoliko nervozna.«
Prijela jo je za roko.
»Tudi jaz, čisto suha usta imam.«
»Morali bi se napiti vode, pred smo se odpeljali.«
»Ja, vsaj tokrat bi voda tekla noter, ne ven.«
Obe sta se zasmejali in za trenutek zmotili razgovor spredaj sedečih fantov.
Sedaj sta šepetali še tišje.
»Je še daleč?«
»Kje pa, samo še par sto metrov in smo tam.«
Simona ni več spustila Kajine roke. Dlan je imela vročo in vlažno. Tudi sama je bila nervozna in vznemirjena. Poti nazaj ni bilo. Vsaj tako je kazalo. Vse točke, pri katerih bi se lahko brez zadrege obrnili so pustili za seboj. Če prekinejo dogajanje sedaj, bodo izpadli neresni. Neresni in še čudaki povrhu. Strmela je v tilnik fanta pred sabo. Kako bo, se je spraševala, me bo prej kot v eni uri res napičil popoln neznanec? Enkrat, dvakrat, trikrat, do jutra? Ne zaganjaj nepotrebne drame, se je okarala. Janez ni neznanec. Več veš o njem, kot o kateremkoli drugem človeku, se je posmehnila sama sebi.
»Tu smo,« je naznanil. Parkiral je avto in pokazal na rumeni blok: »Tretje nadstropje, dvigala žal ni.«
Janez je vodil vzpon, Kaja je poskrbela, da je hodila zadnja. Pomislila je na kopalnico, je ustrezno počiščena, jo je zaskrbelo, pa na kuhinjo, tangice so bile še na postelji v spalnici, kamor jih je odvrgla pred odhodom. V redu bo, stanovanje bo v redu, se je potolažila. Srce ji je razbijalo kot noro.
Simona in Marko nista mogla prehvaliti stanovanja. Res jima je bil všeč v intimnem kotičku, svetu, ki sta si ga ustvarila Kaja in Janez. Ob pogledu na spalnico sredi katere je kraljevala tri metre široka okrogla postelja prekrita s temno vijoličastim satenastim pregrinjalom in rjuhami v enaki, samo svetlejši barvi, sta bila še posebej navdušena.
Posedli so v dnevni sobi, Kaja je natočila sokove in prižgala ozvočenje. Skoraj neslišna glasba je napolnila stanovanje.
Usedla se je k Janezu na rob fotelja in prekrižala noge. Drugi par je sedel nasproti na nizek kavč. Pogovor kar ni in ni hotel gladko steči, vsi so bili nervozni od pričakovanja in neizkušenosti s situacijo. Kaja je odpila požirek soka. Zopet mora voditi dogajanje on, jo je prešinilo. Upala je, da Janez ne bo česa zapletel. Popolnoma pravilno mora razrešiti stanje in dogodke pognati naprej, ali pa bo vse skupaj začelo postajati neprijetno in se bo čar pričakovanja razbil.
»Kaja, morda bi ti pomagala Simoni, da se pripravi za spanje, midva pa bova po moško namočila in razmetala kopalnico za vama?«
Kaja si je oddahnila. Tudi tokrat mu je šlo gladko.
»Greva?« jo je povabila.
Simona je ubogljivo, brez besed vstala in ji sledila v kopalnico. Tudi nanjo je pričakovanje močno pritisnilo in povsem umirilo njeno živahnost in sproščenost.
Dekleti sta izginili v kopalnico.
»Pojdiva na balkon, malo svežega zraka nama ne bo škodilo ...« je predlagal Janez.
»Imaš prav.«
Zrla sta po okoliških blokih in prisluškovala večernim glasovom blokovskega naselja. Toliko stanovanj, toliko usod, dobrih in slabih je pomislil. Najina je dobra. Do sedaj. Poslušal je šumenje tuša v kopalnici. Pogovora ni slišal. Najbrž šepetata, si je predstavljal.
Ozrl se je na Marka, mladeniča, ki mu bo dal svoje dekle. No ne dal, se je opomnil v mislih, posodil. Še bolje, zamenjal za kratek čas in predvsem v kratek čas, se je nasmehnil sam pri sebi.
»Kaja je do jutra tvoja,« je preprosto rekel. »Bodi dober z njo prosim, nocojšnjih dogodkov ne bo nikoli pozabila.«
»Hvala, Simona pa tvoja. Do jutra. Skušala se bova potruditi zanju, kajne?«
»Najbolj, kar se bo dalo,« je zatrdil.
»In to ne bo enostavno. Od vznemirjenja nama bo hitro prišlo, potem bo mogoča zadrega, dekleti pa bosta manj navdušeni za naslednjič.«
»Nocoj bi se morala oba še posebej dobro izkazati.«
»Tako bi bilo najbolje.«
»Si za nekaj pomoči kemije?« je vprašal Janez. »Imam prijatelja, zdravnika, ki mi je dal vzorčne tablete Viagre. Kaja ne ve zanje. No, pravzaprav nihče ne ve zanje. Po 100 mg so in rekel mi je, da kadar hočem narediti vtis na punco, naj vzamem pol. Predlagal bi, da vzameva vsak pol. Menda začnejo delovati prej kot v eni uri. Poskusil nisem še nikoli.«
»Misliš, da je varno?« je zanimalo Marka.
»Varno, če si zdrav.«
»Do zdaj sem bil,« se je zasmejal.
Janez je stopil do omare in potipal za vrečko, ki se je skrivala čisto na dnu predala. Prelomil je modro tabletko in dal polovico Marku. Poplaknila sta ju s skokom. Preostale je zatlačil nazaj v predal med cunje. Zazrla sta se drug v drugega.
»Danes je ogromno stvari za nas prvič,« je filozofsko komentiral Marko.
»Skrbeti bova začela, ko bo zadnjič,« je dopolnil teorijo Janez.
11. december 2014
u173906
u173906
next, ful dobr pišeš
11. december 2014
Hvala. Jutri zjutraj bom "prilimala" še en košček.
11. december 2014
Simona je kobacala na pokrovu školjke in skušala nekako sleči kavbojke. Kar sopihala je od napora.
»Čakaj zdaj bova,« je Kaja poprijela pri petah in s skupnimi močmi sta spravili ozke hlače nekoliko niže.
»Še malo ...« obe sta močno vlekli in uspeli. Zadihano je obsedela z golo zadnjico v svetlo rdečih popolnoma preprostih malih tangicah na gladkem pokrovu stranišča. Slekla je tudi te.
»Precej sem jih navlažila,« je v zadregi povedala.
»Tudi jaz bi jih, pa so ostale v spalnici,« se je nasmehnila. »Vrzi jih v koš s perilom tu, ti bom potem dala ene izmed mojih.«
Potegnila je obleko čez glavo in jo odložila v regal. Podnjo ni nosila nič. Dekleti sta zrli druga v drugo.
»Kako si lepa,« je zavzdihnila Simona.
»Tudi ti.«
»Tako drobna sem,« je potožila.
»Ne, ne, to si ti. To te naredi samo še bolj privlačno.«
Dekleti sta se v navalu čustev za trenutek objeli.
»Te skrbi?« je zašepetala Kaja.
»Malo pa že.«
»Mene tudi.«
»Vse bo v redu. Boš videla. Marko vedno začne počasi, da ti čas. Dovolj časa, da se počasi prilagodiš. Da se odpreš. Nikoli ne začne kar na polno. Meni je vedno lepo z njim ...«
»Tudi Janez je v redu. Zelo je nežen. Na koncu včasih sicer malo podivja, ampak še nikoli me ni bolelo. No razen od začetka. Prvi mesec, ko sva sploh začela.«
»Tudi mene sprva bolelo. Mislim, da kar cele prve tri mesece po malem. Potem sem se navadila in sem res začela uživati.«

Šum tuša v kopalnici je ponehal. Janez in Marko sta se naslonila na balkonsko ograjo in zrla skozi temno spalnico proti vratom kopalnice. Tega dogodka nobeden od njiju ni hotel zamuditi.
»Kmalu bosta.«
»Ja.«
Vrata so se odprla na stežaj in v svetlobi kopalnične razsvetljave sta se prikazali Simona in Kaja. Obe zaviti v beli brisači. Še vlažnih las.
Vstopili sta v spalnico.
»Še midva.«
»Kar, medtem bova prižgali svečke.«
Prižigali sta majhne lučke in jih razporejali po spalnici.
»Bolje manj, kot več ...« je tiho namignila Simona.
»Imaš prav. Poglej, tu sta dva predala, pri straneh postelje. Z lahkoto se ju da izvleči.«
Izvlekla je predal.
»Oh,« je vzdihnila Simona.
»Ja, na obeh straneh so. Rabljenega samo spusti nazaj noter, bom kasneje pospravila.«
Simona je zrla v debel zavitek z vlažnimi robčki, zložene sveže rjuhe, iz predala je vel prijeten vonj po jasminu.
»Na njegovi strani so tudi igračke. Vibratorji, kroglice, pa lisice in podobno. Dvomim, da bomo kaj od tega danes hoteli uporabiti. Ampak zdaj veš. Ne skrbi, vse je absolutno čisto.«
»O uporabi igračk, bomo torej odločali mi trije,« se je nasmehnila Simona.
»Ja,« ji je z nasmeškom odvrnila.
Vrata kopalnice so se zopet odprla.
»Sta pa pohitela,« je zamrmrala.
»Najbrž se jima že malce mudi,« je zašepetala nazaj Simona.
12. december 2014
u173906
u173906
next, pa mal oglašuj da boš bralce mela
12. december 2014
Dej ti, prosim. Jest sem čist nova, pa ne vem kako
12. december 2014
Fanta sta vkorakala v spalnico gola. Kajo je stisnilo v trebuhu in zopet so se ji začela tresti kolena. Dala si je opravka s svečko in čakala, kaj se bo zgodilo. Srce ji je razbijalo kot noro. Kar vrtelo se ji je v glavi.
Ni ji bilo treba čakati dolgo. Marko je stopil do nje, jo rahlo prijel za roko in obrnil proti sebi. Nežno jo je objel in naslonila mu je glavo na prsi. Tudi njemu je razbijalo srce.
»Tega ne potrebuješ več ...« je razpel brisačo s katero je bila zakrita in se odmaknil, da je lahko zdrsela med njima navzdol. Prižel jo je nazaj nase. Na trebuhu je začutila kako trdega ima že. Marko jo je pogladil po hrbtu in Kaja je zavzdihnila v odgovor. Še močneje se je naslonila nanj. Sedaj se je narahlo zasukal vstran od nje in z roko posegel navzdol, da mu je njeno mednožje lepo sedlo v roko. S kazalcem in prstancem ji je razprl gladki, mesnati ustnici in porinil sredinec po razpoki navzdol in globoko vanjo.
Kaja je bila na otip vroča, mokra in pripravljena. Nad vdorom prsta se je sicer pritožila z rahlim stokom, ampak takoj so ji boki kar sami od sebe hlastno zaokrožili okrog roke, oziroma njegovega prsta. Marko je odmaknil roko.
»Ne, ne še zdaj. Počakaj name.«
Usedel se je na rob postelje.
»Pridi gor,« je zašepetal.
Kaja ga je okobalila in prijela trd vroč penis. Nastavila ga je na vhod in se počasi spustila nanj. Nato se je malce dvignila in se ponovno spustila, to pot je šlo gladko in bolj globoko. Kmalu je povzela pravi ritem in hitro začutila, kako ji na dnu trebuha miglja prihajajoči orgazem. Pospešila je gibanje in prijela Marka za ramena. Fant se ji je umikal nazaj in počasi prešel v popolnoma na hrbtu ležeč položaj. Nogi je stisnil še bolj skupaj, napel boke in ji ponudil vso dolžino za nasajanje. Kaja je živahno jahala na trdem penisu, začenjala tudi vrteti boke in v navalu prihajajočega orgazma nekajkrat izgubila ritem. No Marko jo je krepko držal za boke in skrbel, da se pri tem ni neprijetno in moteče iztaknila. Izgubila je občutek za okolico, vsega, kar se je zdaj samo še zavedala, je bila njena pička, čudovito polna in divje jahanje proti potešitvi. Na višku njenega utripajočega orgazma je tudi Marko nezadržno ejakuliral v vročo notranjost. Kaja je padla naprej in se oklenila njegovega telesa, še vedno globoko nasajena. Z vedno rahlejšimi krči je naslada izzvenela in takrat se je živo zavedela kaj se je zgodilo. Zavedela se je, da leži na tujcu in, da njen fant kleče ob postelji krepko poriva Simono, ki je imela noge zataknjene nekje zadaj za njegovimi ušesi. Dekle se je nad sunki pritoževalo z ritmični stoki in z nekaj zadnjimi, krepkimi sunki je tudi njima prišlo, obema skoraj v istem trenutku, kot je bilo videti in slišati.
Kaja je še naprej ležala na Marku, ki je bil še vedno v nji in kakor od zunaj, skoraj breztelesno, od daleč opazovala dogajanje. Potem je le začutila njegovo roko, ki jo je gladila po zadnjici, vitki prsti so se za kratek hip poigrali z rjavim očesom, ravno toliko, da so vzbudili pozornost in otipali moker vhod v notranjost.
»Počakaj ...«
Nagnila se je daleč preko njega in odprla predal, ter izvlekla vlažilni robček. Pri tem se je iztaknila in začutila toplo mokroto med nogami. Z robčkom se je očistila, ga preobrnila in z drugo stranjo obrisala tudi njegov, od sokov moker ud. Marko je pri tem tiho zastokal in penis je pod njenimi nežnimi rokami začel zopet otrdevati.
»Daj še meni enega, prosim,« jo je zaprosila Simona. Kaja se je zopet prekobalila preko Marka, »oprosti, ker toliko plezam po tebi,« se mu je nasmehnila, odprla predal in podala Simoni drugi robček. Med njenim kobacanjem je začutila, da ima Marko zopet popolnoma trdega.
Pogladila je z dlanjo njegovo trdoto in ga pritisnila na trebuh. Žilavi ud se je uprl njenemu gibu in se pognal nazaj navzgor. Kaja se je ulegla na bok, položila glavo na njegov trebuh in mu ga začela rahlo drkati. Od blizu je opazovala nabrekli glavič, še vlažen, dišeč po mešanici jasmina in njene notranjosti. Nič več ji ni bilo nerodno, obstajala je samo še okrogla postelja in doživljanje najčistejše spolnosti, v medlem utripajočem sloju osmih sveč.
Začutila je glavo in takoj nato jezik med svojimi nogami. Misleč, da se je Janez polastil njene mehkobe je pogledala navzdol in za trenutek otrpnila. O tem se niso pogovarjali nič.
Njenega ščegija se je polotila Simona. Spretno migljanje jezička je v sekundi pregnalo njeno osuplost in zopet so se ji prebudili metuljčki v spodnjem delu trebuha. Prav uživala je, ko si je pri delu Simona pomagala z drobnimi, ženskimi prsti. Lepo ji je razprla ustnice, da je lahko sesala droban gumbek, katerega je z jezikom izbezala izpod nežnega kožnega pokrivala.
Janez je sledil vzgledu in zaril glavo med vitka, fino oblikovana Simonina stegna. Žametno nežna gladka koža njenega spolovila je bila kot ustvarjena za oralo. Za začetek je pritisnil nanjo pravi, zelo moker in globok poljub in skušal jezik poriniti globoko vanjo.
Simona je zavzdihnila, sproščeno še bolj razprla noge in ponudila na razpolago svojo notranjost. Fant je bil v devetih nebesih. V soju nežne svetlobe sveč, je med vitkimi, skoraj že drobnimi stegni prelepega dekleta, obdeloval razprto vulvo. Ritka sama je bila za bogove, majhna, lahka in čvrsta. Občudoval je, kako zelo blizu eden poleg drugega, sta bila oba vhoda v njeno notranjost. Z enim prstom je podražil nakremženi rjavi gumbek, nato pa drugega potisnil v vagino. Simona je za trenutek zastokala in na prstu se je začutil droben krč, ki je nakazoval, da je na pravi poti.
13. december 2014
Marko je udobno, z glavo na temno vijoličnem vzglavniku, kateri zahvaljujoč gornjemu polkrožnemu zaslonu okrogle postelje še niso popadali po tleh, opazoval dogajanje. Pogled mu je počival na prepletenih telesih, na katerem začetku vrste je bil on. Občudoval je, kako Kaja nežno, s svetlečimi nohti, drsi po deblu njegovega do skrajnosti nabreklega falusa, ki se ji je šopiril tako blizu obraza. Kar streslo ga je, ko ga je nenadoma objela z ustnicami in z jezikom zaokrožila po odprtini, nato pa z nekaj hitrimi gibi ponegovala napeti frenulum.
Kajino obdelovanje Markovega uda je postajalo vedno bolj raztreseno. Mnogo preveč jo je pri tem motila dekliška glava med nogama, Simonin jezik na čarobnem gumbku in drobni prsti, ki so se jo trudili obdržati razprto. Kaja bi sedaj gladko zdrsela v orgazem, če je ne bi Marko prijel pod rokama, jo potegnil navzgor po sebi in poljubil na vlažna usta.
Prekinil je dogajanje v celi verigi mladih teles.
»Na začetek postelje se postavita prosim,« je bolj ukazal kot zaprosil. »Ritke visoko v zrak, primita se za stranico.« Voden z neodložljivo nujo, da svojo trdoto potisne nekam, kjer bo toplo in tesno, da se končno zopet polasti dekliškega telesa, se ni mogel več zadrževati.
»Z vsem hum ... saj vesta s čim, podpiram Markovo idejo,« ga je Janez podprl pri njegovih prizadevanjih.
Dekleti, do konca vzburjeni in mokri od sokov orale, sta se urno po vseh štirih skobacali na začetek postelje in se postavili v zaukazani položaj.
»Nogi bolj narazen,« si je zaželel Janez in ubogljivo sta razširili razkorak. Sedaj sta se jim notranji nogi že dotikali. Kaja je bila nestrpna. Močno je čutila svojo mokroto, izpostavljena fantovima pogledoma, takole razprta in pripravljena. Simona jo je potisnila skoraj do roba in s težavo je, oziraje se po hrbtu nazaj, čakala, da se začne.
S Simono ni bilo nič boljše. Razširjenih nog z usločenim hrbtom in dvignjeno zadnjico, je kleče čakala, da jo Janez nasadi.
Fanta se nista obotavljala. Takoj sta začela nabijati v mlada telesa. Marko skraja zares počasi, tako kot ji je Simona že napovedala. Ko je začutil, da se je Kaja lepo prilagodila, je povzel hitrejši tempo in ga uskladil s prijateljevim.
Dekleti sta sedaj vzklikali od vzhičenja in užitka kar v duetu. Simona je prijela Kajo za roko:
»Greva dol?«
»Greva,« ji je med sopenjem odgovorila.
Obe hkrati sta spustili stranico postelje in položili glave in roke na božajočo satenasto rjuho, ki je prekrivala okroglo vzmetnico. Sedaj sta imela ritki resnično visoko v zraku in oba fanta ste še z večjim užitkom pribijala globoko v notranjost dekliških teles.
Kaja je vrtela zadnjico, nasajena na Markov penis do konca. On je užival ob pogledu na mladenko, katera se je v zanosu nasajala na njegov ud v nekem svojem ritmu, ki ni bil enakomeren, niti ne vedno usklajen z njegovim. Z rokama na obeh bokih je poskrbel, da se ne bi po nesreči iztaknila, kadar so se jima gibi pomešali. Dobro se je izšlo, so mu misli za trenutek odtavale na vprašanje o dolžini. Kaja ga je brez problemov sprejemala in sedaj tega vprašanja nihče najbrž ne bo več načenjal. Izkušnje s prejšnjim dekletom so ga naučile, da je o tem najbolje molčati in ne vsajati strahov v dekliške glave. Ali v moške se je nasmehnil, sploh če je v planu menjava partnerjev. Užival je ob značilnem krčenju vagine, ki je napovedovalo skorajšnji dekletov vrhunec. Ni bilo potrebno več mnogo sunkov in Kaja se je odvrtela v sproščujoč glasen orgazem. Prizor je bil tako vznemirjujoč, da je potegnila za seboj vse, tudi njega, in tako so praktično vsi skupaj zopet skoraj naenkrat doživeli orgazem.
Dekleti sta se prevrnili na bok in leže, druga ob drugi pretegovala toliko časa pokrčene noge. Simona je z užitkom iztegnila noge, nato pa se privila tesno ob Kajo. Punci sta zrli druga drugi v oči, srečni in potešeni ... Zadovoljno ji je pritisnila kratek poljubček na nos in Kajo je posili smeh, ki se mu je pridružila tudi ona. Fanta sta vsak z ene strani opazovala hihitajoči par mladenk, osvetljenih z nežno svetlobo gorečih sveč.
»Greva v kopalnico?« je to pot predlog nežno z mokrimi ustnicami tesno v uho zašepetala Kaja.
»Ja, pojdiva ...«
Ko so se vrata zaprla za njima – pred tem je svetloba kopalnice v jasni luči osvetlila postavi obeh, kar fanta nista spregledala – je Kaja sedla na školjko in sproščeno lulala. Odcedila je tudi del sperme, ki ji je mezela iz luknjice.
»Hvala, ker si se mi tako lepo posvetila,« se je nagajivo zahvalila.
»Tako sem se bala, da me boš zavrnila,« je odvrnila Simona.
»Nikoli ...« je rekla Kaja in vstala s školjke.
»Tudi jaz tebe ne. Te imam preveč rada,« je iskreno priznala Simona. Skupinska spolnost, menjava partnerjev, držanje za roke, medtem ko jima je prihajalo, je pustilo več posledic v duševnosti obeh deklet, kot sta se jih ta trenutek že lahko zavedali.
»Tudi jaz te imam rada,« je kar samo od sebe prišlo priznanje iz Kajinih ust. Objela je Simono, jo poljubila in pogladila po spodnjem delu trebuha.
»Kako si gladka.«
»Markovo darilo, plačilo laserja,« je pojasnila Simona.
»Moje so za kaj takega menda presvetle,« je priznala svojo težavo Kaja.
Za nekaj sekund sta se zagledali v ogledalo.
»O moj bog, kakšni sva.«
»Temu jaz pravim, frizura z imenom 'ravnokar so me dobro nategnili’,« se je nasmejala Simona in Kaja se ji je, vesela nad šaljivim imenom, pridružila v smehu.
»Ti je bilo dobro?«
»O ja. Tebi?«
»Tudi. Zelo. Veš da.«
Frizuri sta bili kmalu vsaj za prvo silo urejeni.
»Greva nazaj?«
»Počakaj, še brisački.« Iz omare je potegnila dve majhni beli brisački iz frotirja in jih namočila v vročo vodo. Obe sta se dodobra očistili in potem po gubicah potegnili še z intimnim robčkom.
»Jih neseva še fantoma?«
»Dajva. Če že ne spita.«
Fanta nista spala. Ležeč na postelji sta se pogovarjala in čakala njuno vrnitev.
»Tadaaaaa,« je zatrobentala Simona. »To je signal, za osebno higieno.«
Ponudili sta jima brisački, mokri, še zelo vroči.
»Oh, jaz sem invalid, ne morem skrbeti zase.«
»Tudi jaz. Odrezali so mi obe roki.«
»Lenobi leni, ne pa invalida,« sta splezali nanju in se posvetili detajlnemu brisanju uplahnjenih, mehkih organov s toplo brisačo.
»Vidi se, da nista vajeni takega dela, obrniti se morata za 180 stopinj,« ju je okaral Janez.
»Geometrija je bila vedno moja šibka točka. Pomeni, da se morava s hrbtom uleči na vaju?« je nagajala Simona.
»180 stopinj je takole,« je praktično posegel v situacijo. Prijel je Simono za nogo in jo počasi prekobacal z zadnjico proti njemu. Sedaj je lahko zrl točno v sredico, ki se mu je razpirala nad obrazom.
»Ohhh. To je vendar pokončnih 69 stopinj, ne pa 180,« je odločno določila Kaja in se tudi sama zasukala z zadnjico proti Markovem obrazu.
»Obe sta nekaj let izogibali nekemu pomembnemu predmetu v šoli, je videti.« Vsi so se smejali in dekleti sta kar poskakovali od hihitanja.
»Sva bili pa odlični pri biologiji!« je pribila Simona.
»Ewwww, tale tukaj ni popolnoma mrtev,« je prijetno presenečena vzkliknila Kaja. Markov ud je pod toplo brisačko in spretnimi prstki začel zopet otrdevati. Pogled, ki ga je fantu nudila Kaja, je k čudežni oživitvi odločno pripomogel.
»Tudi moj je oživel!« se je od srca razveselila Simona.
»Punci sedaj pa le, saj sta se učili pri izpitu. Oživljanje!«
»Ta da, ta da, ta da,« je Kaja ponazorila sireno rešilca na zelo nujni vožnji. »Zdravnica že prihaja. Ooo, potrebna bo masaža srca in umetno dihanje.«
»Eden, dva, tri in vdih,« sta dekleti združeno oživljali oba padla junaka in to zelo uspešno.
»King Kong živi!« se je ponorčevala Kaja in vse je zvil smeh. Marka sicer bolj kisel, ampak nihče tega ni mogel opaziti ker je imel glavo že na pravem mestu.
Z rokami na dekletovih bokih je Janez z jezikom drsel po vlažni in vznemirljivo dišeči špranjici gor in dol. Simona mu je pri tem pomagala in se premikala v ritmu jezika. Sčasoma jo je pograbil trdneje in se natančno posvetil klitorisu, ki je štrlel iz razprte vulve. Z zanimanjem je opazoval, kako se je razpoka napela vsakič, ko je z jezikom zaokrožil po drobnem gumbku.
Tudi Marko je z velikim užitkom mlaskal po Kajinem mednožju, razpiral mesnate, gladko depilirane ustnice in obdeloval notranjost kolikor globoko je z jezikom zmogel doseči.
Dekleti sta se še naprej posvečali prvi pomoči in s tem ohranjali oba korenjaka pri življenju in povrhu tudi v krepkem trdnem stanju. Sobo so napolnili zvoki orale in skozi polna usta sopeči vzdihi deklet, ko je užitek postajal že premočan.
Marko je potrepljal Kajo po krajcu razmaknjene zadnjice. Takoj je razumela dani znak in se pomaknila navzdol. Z desnico je prijela trdi ud in ga popeljala v vlažno, vročo notranjost.
Tudi Simona jo je takoj posnemala. Pomaknila se je proti jugu in se nasadila na Janezov penis. Fanta sta sedaj ležeč na hrbtu lahko občudovala jahajoči dekleti. Simona in Kaja sta za trenutek prekinili ritem, se obrnili druga proti drugi, združili ustnice v globokem poljubu in nadaljevali z živahno ježo.
Simona je iztegnila desno roko, pobrala v dlan Markova jajca, mokra od Kajinih sokov, jih kmalu spustila in se raje posvetila njenemu ščegetavčku. Kajo je kar zvilo, a je vseeno sledila vzgledu. Tudi sama je otipala Simonino široko razprto mednožje, ki se je oklepalo Janezovega penisa in skušala masirati čudežni gumbek. Naloga ni bila niti najmanj enostavna, zaradi poskakujočega dekleta, nasajenega na penis. Z nekaj vaje in bolj umirjenim gibanjem sta končno le ujeli dražeč ritem. Telo obeh deklet se je vroče navlažilo od napornega jahanja proti orgazmu. Prva ga je dosegla Simona in se brez čakanja, stokajoč, pognala čez rob v objem krčev in sladkega prihajanja. Kaja se ji je sopeč pridružila in glasni dekleti sta v orgazmično dogajanje za seboj povlekli tudi oba fanta, ki sta v krčih izstrelila zadnje molekule sperme v vročo dekliško notranjost.
Zadihano sta popadali po krožnem ležišču, brez misli, brez samozavedanja. Petite mort v pravem pomenu izraza. V sobi je bilo toplo, sveče so s svojim brezšumnim gorenjem migljajoč osvetljevale gola telesa ljubimcev. Nekaj minut kasneje se je Kaja zavedela, se stisnila k toplemu, še vlažnem Simoninem telesu in raztegnila satenasto rjuho preko njiju. Kot mlada mucka se je tudi ona pritisnila ob njeno telo. Mladenki, sedaj brezčutni do fantov, utrujenih in praznih po opravljeni nalogi, sta zamaknjeni v svoj intimni dekliški svet, držeč se za roke, skoraj v trenutku zaspali.

Jutranja svetloba in žgečkanje las pod brado sta jo prebudila. Odprla je oči in se zazrla v prelep obrazek, obrobljen s črnimi lasmi. Zaprte oči z dolgimi črnimi trepalnicami, so dajale Simoninem obrazu miren spokojen izraz. Nežno je pogladila skuštrane lase in poravnala rjuho. Dekle se je za trenutek prebudilo in odprlo modre oči. Iz njih je zasijalo spoznanje in globoko zadovoljstvo. Mirno skoraj še v spanju, je položila roko okoli Kaje in v sekundi sta obe zaspali nazaj.
Šum vode na stranišču jo je kasneje še enkrat prebudil. To pot zares. Četrtek, služba, to so bile neizprosne obveznosti.
Razklenila je Simonine roke, vstala in se odpravila proti kuhinji. Natočila si je kozarec pomarančnega soka in žejno pila.
Marko je vstopil v kuhinjo, že v svojih boksaricah.
»Dobro jutro,« je pozdravil še golo mladenko s kozarcem pomarančnega soka v roki, stoječo pri kuhinjski mizi.
»Jutro,« Kaja ga je za trenutek objela in Marko ji je pritisnil spodoben očetovski poljub na čelo.
»Četrtek, jutro, nisi več moja,« je naštel četrtkova zgodnja dejstva. Sreda se je počasi preobražala v lepe nepozabne spomine.
»Mogoče bom še kdaj,« mu je pomežiknila.
Nasmehnil se je dekletu in doživetjem prejšnje noči.
Kaja se je odpravila v kopalnico, da se pripravi za službo in hvala bogu, za gibljivi delovni čas ter višek ur, ki jih je imela vedno na zalogi.
Drobni nohti so poškrebljali po vratih, hitro je odprla in notri je smuknila Simona.
»Jutro,« je pozdravila
»Jutro.
Dekleti sta se objeli. Simona še malce omotična in topla od spanja.
»Vračam ti Janeza,« je svečano dejala.
»Hvala, tudi Marko je sedaj zopet tvoj,« se je nasmehnila formalnosti.
»Greš v službo?«
»Ja. Moram.«
Simona je zopet objela Kajo:
»Povem ti, pogrešala te bom. Vsak dan posebej, dokler se zopet ne vidiva. Nočem biti brez tebe. Strah me je, da bi bilo to za naju, ne za nas, za naju, samo zdaj, danes in nikoli več. Resno mislim.« Simonine oči so velike in vlažne zrle v Kajo.
»Ne, vse bo v redu. Vem kaj misliš. Ne skrbi. Sedaj sva midve. Tudi jaz te imam zelo rada. Sedaj in vedno bova midve. Ti in jaz. Ne glede na vse. Ne glede na Marka ali Janeza. Dokler naju življenje ne loči.«
»Ne bo naju. Ti in jaz ostajava skupaj.« Simona se je nasmehnila in spustila ljubečo prijateljico.
»Poletje prihaja.«
»To bo Najino poletje.«
K O N E C
14. december 2014
next
21. december 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg