Forum
napišm kar začetk xDD
Noge sem zakopala globoko v pesek in se nastavila zadnjim žarkom toplega sonca (otok je na eni strani kamnit, na drugi pa poln mivke). Umirjeno sem vdihnila. Razširila sem roke in se vrgla nazaj v mehko mivko. Povsem sem se sprostila. Kmalu me zakrije senca. "Te motim pri sončenju?" me hudomušno vpraša Jade. "Pravzaprav res...A če boš čisto tiho lahko sediš zraven," rečem in se mu nasmehnem. Zaprem oči in lahko ga slišim, kako se počasi zlekne ob mene. "Ne morem verjeti, da sta oči in mami kupila otok," navdušeno rečem po dolgi tišini. Pogledam ga s kotičkom očesa in ujamem njegov zadovoljen nasmeh. Veselo mi pokima. "Super starše imaš," reče vzneseno, a nadaljuje bolj razočarano, "Škoda, ker to n velja tudi za moje," Zavzdihnem in se usedem. "Zato si si pa privoščil oddih," se mu spodbudno nasmehnem, a nasmeh, ki mi ga vrne je otožen. "Uničil si mojo dobro voljo," zagodrnjam in skočim na noge. Naredim nekaj korakov naprej in že je pri meni. "Kam greva?" me poskočno vpraša. "MIDVA ne greva nikamor, JAZ se grem preobleč," rečem in ga rahlo odrinem. "Škoda ker ne morem zraven," narejeno žalostno zavzdihne in mi pomežikne. "Kam greva POTEM?" postavi pravilno vprašanje. Zmignem z rameni. "Malo okoli.... Še vedno nisem videla celega otoka.... Baje je ogromen!" Zaničljivo prhne. "Mislil sem pravi zmenek ali kaj takega.... A bolje kot nič," zavijem z očmi, a se vseeno smehljam.
In res, ko se iz mojih črno-sivih bikink preoblečem v kratke hlače in kratko majico (spodaj imam kopalke) se odpraviva naprej po obali. Sonce zahaja in morje obliva z zlatom. "Lepo je tu," tiho dahnem, on pa mi v odgovor s svetilko posveti naravnost v oči. Zamižim in se spačim, on pa se mi zasmeje. "Ne vem kako, a vedno ti uspe uničiti moje dobro razpoloženje!" rečem in mu iz rok iztržem svetilko, ki je bila pogoj, da sva sploh lahko šla. In mobitel. Nekaj hoče reči, a preden sploh odpre usta osupne. "Pridi," reče in me povleče za roko. Veliko močnejši in hitrejši je od mene, zato se nerodno opotekam za njim. "Avč! Pazi!" rečem in zvenim res razvajeno. "Oprosti," samo reče, a ni slišati kakor bi mu bilo žal. "Kam me vlečeš?" ga vprašam in dam poseben poudarek na 'vlečeš'. Ne odgovori mi. "Ta-da!" naenkrat vzklikne. Pred nama je ogromna jama. "Ti si bila zaposlena s sončenjem, meni pa se s tem ni treba ubadati in sem šel okoli," ponosno se mi smehlja. "Super," dahnem. "Kaj pa zahvala?" se dela užaljenega. "Hvala," na hitro rečem in se oziram po ogromnem prostoru, katerega del napolnjuje voda. Jade se namršči. "No, v mislih sem imel nekaj drugega... Ampak..." reče. Navdušeno se obrnem k njemu. "Jade! To je..." hočem reči 'fantastično', a preden to iztisnem iz sebe, me nežno prime za obraz in me poljubi. Lepo je bilo..... No bi bilo, če moje pozornosti ne bi pritegnilo nekaj drugega. Izvijem se mu iz prijema. "Pridi," rečem in tokrat jaz njega poskušam povleči za sabo. Sledi mi- če ne bi hotel, mi ga ne bi uspelo spraviti nikamor. Sezujem levi sandal in nogo pomočim v vodo. Topla je. Sezujem si še drug sandal in primem za rob majice, da bi si jo potegnila čez glavo, ko me Jade zbadljivo nagovori. "Okej, poljubila sva se, a če še nisi pripravljena se ti ni treba kar slačiti," razmrši si svetle lase in se mi nasmehne. Prebodem ga s pogledom, slečem majico in potem hlače. Njegov pogled potuje po moje telesu, a se potrudim, da ne zardim. Pha! Kakor da za to ni imel celega dneva. "Veš, nočna kopanja potekajo brez kopalk," ne zavijem z očmi, a to terja veliko truda. Še ena izmed njegovih nespodobnih izjav. Skočim v vodo. "Greš?" ga vprašam in takoj sledi mojemu zgledu. Tudi jaz namenim nekaj pogledov njegovemu lepo izklesanemu telesu. Počasi se spusti v vodo- predvidevam, da zato, da me ne bi poškropil. Prime me za boke in me potegne k sebi. Spet se mu izvijem iz objema. Začudeno me pogleda, jaz pa se mu pretkano nasmehnem. "V vodo nisva prišla zato," rečem in se potopim. Pod vodo roke naslonim ob steno in kmalu ugotovim, da ima luknjo. Splavam na površje vode. "Pridi," rečem osuplemu Jadeju in se potopim. Elegantno (vsaj jaz mislim, da je tako bilo) zaplavam skozi luknjo. Pridem v manjši prostor, a zato nič manj osupljiv. Nasprotno! Še lepši je. Majhna dvorana je okrogla in ima visoko na vrhu luknjo v obliki srca. Skoznjo sije luna. Koliko časa se že mudiva tu? Na to vprašanje kmalu pozabim, saj luna na gladini vode zaradi luknje riše modrikast srček, pravzaprav cela dvorana odseva v modri. Gladina vode ni visoka in napotim se v središče jame. Kmalu se mi pridruži še Jade. Tudi on osupne. "Lepo," rečem, on se pa namršči. "A znaš uporabljati samo ta pridevnik?" vpraša. Sama pri sebi se nasmehnem. Stojim ravno na sredi mehko modrikastega srčka in moja koža se zaradi mokrote lepo sveti. Zaradi črnih las izgledam še bolj bleda. V Jadea zapičim svoj pogled ko rečem. "Kaj pa čudovito? Je to kaj bolje?" Kot začaran strmi vame. "Popolno," reče, "ta je boljši!" dokonča. "Res je zelo, zelo, zelo čudovito.... Ni pa ravno popolno," se mu nasmehnem v odgovor. "Govoril sem o tebi," Osuplo ga pogledam, ko me potegne k sebi. Spet me hoče poljubiti, jaz pa se poljubu spet izognem. Odpravim se na rob prostora, kjer splezam na poličko, ki ni v vodi. "Zakaj to delaš?" me boleče vpraša. "Zakaj se igraš z mano?" Strmim v svoje noge, ki jih namakam v dokaj topli vodi. Na zraku je hladneje in vzdrhtim. "Ne igram se s tabo," tiho odgovorim. "Bi se potem, prosim, vsaj toliko zanimala zame kot se za jamo?" me vpraša in že je pri meni. Spet se stresem in z rokami se objamem okrog ramen. Pokimam. Jade zavzdihne in sede poleg mene. Objame me. "Da te ne bo zeblo," pojasni, ko se stisnem tesneje k njegovemu toplemu telesu. "Greva," tiho šepnem. "Ne še..." tiho reče in ob tem se njegove ustnice skoraj dotikajo mojega ušesa. Še enkrat vzdrhtim- tokrat ne od mraza. "Nazaj morava... Skrbelo jih bo," rečem, a se ne premaknem iz njegovega objema. "Pa naj jih malo skrbi...." reče, a stavek izzveni nedokončano, saj me v naslednjem trenutku poljubi. Tokrat se ne poskušam izmakniti, a mu poljub vrnem. Njegov objem postaja močnejši in privije me bliže. "Ne, nazaj morava," rečem, ko se končno iztržem iz njegovega objema. Razočarano zavzdihne, a mi sledi, ko se potopim in zaplavam skozi luknjo. Ko priplavam na površje obstanem. "Kaj je?" me vpraša Jade. "To pa res ni spodobno! se namrščim. Začudeno me pogleda. "No, no! Kam si jih skril?" vprašam in ga grdo gledam, medtem ko postaja vse bolj zmeden. "Kam sem skril kaj?" zavijem z očmi. "Obleke! Tam na tistem kamnu sem jih pustila!" rečem in ga prebodem s pogledom. "Saj res.... Kje pa so?" vpraša in začne oprezno gledati okoli. "Kje so?! Ti bi po mojem to moral vedeti!" zgroženo vzkliknem. "Saj vem, čudno je, da se nisem spomnil,da bi jih skril," se nasmehne. Zavijem z očmi. "Resno, kje so?" zmigne z rameni. "Ne vem." Ozrem se po jami, a ne najdem oblek. "Hej!" vzklikne Jade, "Kje je izhod?" vpraša. Še enkrat zavijem z očmi. "Z oblekami sta šla na lepše," sarkastično odvrnem. Toda ne, vhoda v jamo res ni. Pa tudi izhoda ne. Je pa manjši prehod globlje v jamo. V grlu se mi nenadoma naredi cmok in hitreje začnem dihati. Jade me objame. "Greva poiskat izhod," reče in mi pomaga priti do prehoda.
Nekaj časa blodiva po enakih in istih hodnikih in dvoranah in predorih, dokler cela izčrpana (jaz sem bila veliko bolj izčrpana kor Jade) ne uzreva svetlobe. Stečeva proti njej in presenečeno obstaneva, ko ugotoviva, da sva prišla na drug konec otoka. Danilo se je. "Okej," dahne Jade in globoko vdihne svež zrak, pomešan z vonjem po soli, "Pa pojdiva domov,"...
Wm d j dougo.... sam....

Next?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

13. junij 2011
neeext!!! dobr je... oziroma kot bi rekla: čudovito
05. december 2011
u39380
u39380
NEEEXT NUUUJNOO KR JE ZAAKOON!!!!!!!!!!!
08. december 2011
u63871
u63871
NEEXT
08. december 2011
u63871
u63871
nuujno neext!!!!!!
08. december 2011
next
23. februar 2012
u72009
u72009
next!!
24. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg