Forum
u117833
u117833
Heeeejj Torej js in moja super duper najbolša prijatelca тяαиѕłαтє. sma se odločli, da bova začeli pisat še en One Direction fanfic in tega sma res odločene dokončat! Brez skrbi, tut js upam da nama bo tokrat uspelo. Seveda pa ne brez vaše podpore, tak da so komentarji in oglaševanje vedno zaželjeni
Zgodbo boma tokrat pisale s čisto drugačnih pogledov. Ubistvo bo usaka pisala svojo zgodbo, ki si ne bo niti malo ne podobna in pol nekje na sredini se bodo začela ta res čudna in predvsem vznemerljiva pota združevat ;D Potem bo pa res odvisno od samega vetra kam naju bo ponesel pa kako se bo zgodba odvijala. Lahko pa vam zagotovim, da sigurno ne bo tako kot si boste mislile!
Če si temu do konca pršla, čestitam res! Mislim pa da je zdaj čas da se lahko odpraviš še na daljše branje!

CATHERINE:




~Catherine~
“Zaboga Jack, kje si?” sem skozi sapo zašepetala in se ozrla po ogromnem prostoru. Stala sem na točki, ki je označevala samo sredino Londonskega letališča, s kopico do vrha napolnjenih kovčkov, in zadnjih petnajst minut nemočno zrla v svoj telefon, ki je končno oddal prvi pisk po mojem pristanku. 'Izgledaš čudovito, zdaj se pa obrni. Z ljubeznijo, Jack' je pisalo v besednem sporočilo. Sama pri sebi sem se nasmehnila in zamenjala stran. Končno sem ga zagledala pred sabo, po dveh letih dopisovanja. In v živo je izgledal še lepši, kot pa prek kamere. Nosil je modre kavbojke in belo majico s potiskom na kratek rokav. Vrgla sem se mu v objem in svoje roke ovila okoli njegovega vratu. Glavo sem zarila v njegov prsni koš in v trenutku prepoznala vonj, ki ga je obdajal. Nosil je parfum, prvo darilo, ki sem mu ga kadarkoli podarila. In navsezadnje tudi edino, katero sva si delila. Bil je moj najboljši prijatelj zadnjih dveh let. Spoznala sva se nekega dne na enem izmed socialnih omrežij. Od takrat naprej si zaupava vse, pa čeprav sva se do zdaj pogovarjala samo prek kamere. Živiva v precejšnji zračni razdalji in vsaj dokler si tako optimističen in se prepričuješ da z Mullingara, Irske, pa vse do Londona ni dolgo potovanje, vse čestitke! Poleg tega pa stavim da od mene, kot prebivalke Irske, vsak pričakuje da osebno poznam svetovno znanega blondinca tiste skupine. Vsi ga poznajo in vsi ga imajo radi. Kdo ga ne bi imel, saj je vendar Niall Horan! In ja, res sem ga poznala kot otrok, a sem ga videvala le občasno. Medtem ko sem bila jaz, in še vedno sem, zelo zgovorna in kot pravijo moji prijatelji, z velikim potencialom za slavo, je bil Niall vedno tih in se je zadrževal poleg svojega kroga sošolcev in le občasno zabredel v težave. Nikoli se nisem obremenjevala z njegovo slavo, ampak sem se bolj kot vse veselila selitve v London. Že zaradi študija, a kdo si ne bi želel živeti v mestu svojih sanj z najboljšim prijateljem? Sploh pa, Jack je bil popoln britanski bloger. In ja, govorim o enem izmed dvojčkov, Jacku Harriesu. “Kako vesel sem, da te končno vidim!” je vzkliknil in me ponovno potegnil v svoj objem. Nasmehnila sem se in mu na lica pritisnila velik poljub. “V živo izgledaš še veliko večji lomilec ženskih src, veš?” sem privzdignila desno obrv in se zazrla vanj. Še vedno mi je bilo nemogoče dojeti, da sem ga končno spoznala. Zavil je z očmi in s tal pobral moje stvari. “Upam, da si pripravljena na manjše potovanje skozi London” mi je pomežiknil, medtem ko je nosil polovico mojih stvari, sama pa sem mu sledila skozi gnečo drugih potnikov. “In ne zame tokrat ni odgovor.” me je prekinil v trenutku, ko sem hotela ugovarjati. Nemočno sem skomignila z rameni in mu zadnjič pustila zmagati. V znak predaje sem zavzdihnila in s kotičkom očesa opazila nasmešek na Jackovih ustnicah. Vedela sem da nekaj namerava, a mi tokrat tega ni uspelo razbrati z njegovega obraza.
~Zvečer~
“Jack, to ni bilo niti malo smešno!” sem užaljeno odprla vrata stanovanja in se utrujeno sesedla na posteljo. Jack se mi je zaradi smeha komaj pridružil. Nemočno je ležal na tleh in objemal svoja kolena, medtem ko so mu iz oči tekle solze sreče. Pograbila sem vzglavnik in mu ga z njim, bolj za šalo kot zares, močno udarila po glavi. “Moraš priznati, da si uživala!” je zamomljal med hlastanjem zraka, ki ga je potreboval, da se ni zadušil. “Celih pet ur si me vodil po starih zgradbah, polnih nesmiselne zgodovine prav the stavb. Ja, res sem zelo uživala” sem sarkastično odgovorila in zavila z očmi. Vedno sem oboževala zgodovino, a tokrat je bila zadnja stvar, ki me je zanimala. Čeprav bi se morala jeziti nanj, me je takoj premamil njegov smeh in ob koncu sva oba dobesedno umirala od smeha. “To dobiš če me na silvestrovo, pozno v noč, mučiš z zgodovino tvojega kraja” mi je po zraku poslal poljubček in se resno pobral s tal. “Pridi, uredi se, še nekam te peljem. In tokrat poišči nekaj seksi oblačil” mi je naročil in že v naslednjem trenutku sem pristala v kopalnici, z njegovo izbiro obleke. Nadela sem si vpeto rdečo obleko, z večjim izrezom na hrbtu, za katero sploh nisem vedela da jo imam. Čeprav sem se v njej počutila neudobno, moram priznati, da ima zelo dober okus glede ženskih oblačil. Takoj ko se je prepričal, da sem oblečena in da je varen pred mojim golim telesom, je previdno odprl vrata in mi podal moje najljubše črne čevlje z visoko peto. Moji naravno skodrani lasje so mi padali preko hrbtnega izreza in obleka se je popolno prilegala mojemu telesu. Preden me je potegnil skozi vrata sem pograbila svojo športno torbo, ki je na koncu pristala v smetnjaku, saj je Jack menil da se ne poda mojim oblačilom. S taksijem sva se odpeljala čez glavni trg, do podzemne železnice in pot nadaljevala z vlakom. Po nekaj minutah sva prispela do močno osvetljene diskoteke, ki se je z vsakim trenutkom bolj polnila. Navsezadnje pa še zdaj nevem kako je lahko sedemnajstletnico spravil v bar za polnoletne.
Na plesišču se je trla množica že močno omamljenih mladostnikov, katerim se je Jack kaj kmalu tudi sam pridružil in me pustil samevati ob šanku s kozarcem vode. Sama pri sebi sem se nasmehnila, ko sem opazovala svojega najboljšega prijatelja, kako je imel zabavo svojega življenja. Prepuščal se je glasbi in se zvijal ob glasnem tonu pesmi. Že, ko sem se mu hotela pridružiti me je močan objem ovil okoli pasu in potegnil nazaj. Ob sebi sem čutila stisk toplega telesa in toplo sapo na mojem vratu. Na peti sem se zavrtela in se skoraj stopila v paru zelenih oči in bujnih kodrov, ki so me prijetno žgečkali po obrazu. Neznan moški, le nekaj let starejši od mene, me je rahlo potisnil ob steno in mi nežno zašepetal na uho: “Izgledaš tako nedolžno. Hočem te. Zdaj.”

1. Mnenja in občutki? ;D
25. april 2013
omaaajgaaad! a si zmešana? tale zgodbica bo postala ena NAJBOLJŠIH tle na tem forumu!
1. Mnenja in občutki? FANTASTIČNOO!!! RESNO AMAZAYN!!! Prosim čimprej neeeeeeeeeexttt, ker bom umrla tle zrat tega!
26. april 2013
waaaaw *-* ubila si me s tem začetkom! zakon je. NEEEEEXT PROSIM!! Čimprej!
26. april 2013
u124282
u124282
waw, začetek je bomba..... se strinjam, da bo to ena izmed naj zgodbic tle
next
26. april 2013
Next!!!!
26. april 2013
neeeeeext
popolen začetek
neeeeeext
27. april 2013
u103529
u103529
neexxt! popolen začetek *o*
27. april 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
27. april 2013
u76594
u76594
nexttt *w*
27. april 2013
1. ofaaaak ofaaaaaak <333 jas fangirlaaaaaam waaaaaaaa :333 to jeeeeee amazinggggggggg :* nextaaaaj TAKOOOOOOJ !
27. april 2013
u126942
u126942
Next *o*
27. april 2013
next!
27. april 2013
neext!svetovnoo
27. april 2013
že začetek je popoln!
neeeeeeeeeeeext !!
27. april 2013
Neeext
27. april 2013
nexttt
27. april 2013
u124446
u124446
omg..omg..omg the best !
next
27. april 2013
next
27. april 2013
neeeeeeeext+nova bralka
27. april 2013
Neext !!!
27. april 2013
u129233
u129233
1. OMG! Nextat se spravi *w*
27. april 2013
next !!!
+ nova bralka
ful dobra zgodba in res je nekaj čisto posebnega
27. april 2013
u117410
u117410
neeeeeeeeeeeeext..
harry u napadu (vsaj tko se men zdi..rjavi skodrani lasje, zeleno smargadne oči..če to ni vsem poznan Harry Styles )
27. april 2013
neeeeeeeeext!
27. april 2013
u122996
u122996
neeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!
27. april 2013
u127463
u127463
Alohaa!!
Evo, jas sem ta druga pisateljica!! x'D Za vse tiste, ki me še ne poznate. Hahaha, ja sam moja Dora je spet dobla noro idejo za zgodbico in me celo noč morila, da sem privola, da bom pisala skup z njo. Sicer nisem tak dobra, ampak okeej no...tu je moj prvi next in upam, da vam bo všeč!!

#JULIETT



"Juliett, je to res potrebno? Ni ti treba it tako daleč od doma. Saj je v Franciji dovolj dobrih univerz. Že v samem Parizu jih je ogromno!! London je tako daleč!" "Mère, dobro veš koliko mi pomeni, da so me sprejeli na Oxford!!" Mama samo pokima in me objame. Potem pa tiho reče z tresočim glasom:"Papa bi bil tako ponosen nate." Čutim, kako ji začnejo teči solze in takoj se odmaknem. Sovražim, če kdo kaže čustva. Sploh žalost, strah in bolečino. Preveč tega sem že videla v svojem življenju. V enem dnevu. V tistem mračnem dnevu, ko mi je umrl oče. Moj vzornik, moj največji zaupnik in mentor. Od takrat imam samo en cilj. Živeti tako, da bi bil on ponosen na mene. In zato grem v London, njegov rojstni kraj, študirat njegovo največjo strast - pravo. Mama opazi mojo zamišljenost in nežno reče:"Juli, pridi grema, drugače boš zamudila letalo." Sovražim, ko mi reče Juli! Tako me je lahko klical samo očka! Namenim ji enega izmed grozečih pogledov in se odpravim v avto. Po kratki vožnji prispema do pariškega letališča. Iztopim in vzamem moj kovček. Preden grem skozi kontrolo, še zadnjič pogledam svojo mamo. Imam jo rada, ampak nikoli se nisma razumeli. Mama me brez besed objame in preden bi začela jokat ali kazat kakršna koli druga čustva, ki niso za javnost, se poslovim in grem skozi kontrolo. Do mojega leta je še dobre pol ure, zato se usedem na enega izmed stolov in začnem brati knjigo - Prevzetnost in pristranost. Dobesedno ljubim to knjigo. Petnajst minut pred odhodom zaprem knjigo in se odpravim na wc. V vsej gneči ne opazim fanta, ki dobesedno teče naravnost proti meni. Vidim samo njegove blond lase in velik sendvič, ki ga drži v roki. Sekundo kasneje ležim na tleh...Nad mano opazi božanske modre oči, kot modro nebo. Te oči me gledajo nazaj, potem pa se naenkrat zavem, da sem na tleh in čudim nekaj mokrega na mojem dekolteju. Fant se je že dvignil iz mene in me zdaj samo opazuje. Pogledam svojo belo majico in otrpnem. Na njej opazim ogromen rdeč madež. In ostanke fantovega sendviča. Tudi on zdaj opazi kam gledam in se nenadoma skloni, ter mi začne čistit ostanke solate, sira, kruha in nevem vsega še. Saj ne, da me zraven tudi otipava. Zato v sekundi skočim na noge in začnem: "Maître, oprostite, ampak ali se zavedate, da ste me pravkar napadli. Spolno seveda mislim. In po pravnem zakonu, vas lahko tožim. " Blondinec me je gledal, ko da bi iz Lune padla. Potem pa se je začel opravičevati: "Nisem tako mislil, hotel sem ti samo pomagati. Res oprosti, ampak se mi mudi. " V roke mi je stisnil 20 evrov in pomignil na mojo majico. Potem pa stekel naprej! Kakšno grozno obnašanje. Obupano pogledam svojo majico in denar v roki. Jezno, z odločnimi koraki grem v trgovino, ki je na letališču in si kupim novo majico. Petnajst minut kasneje že sedim na letalo za London.

Neext? :**
27. april 2013
next
27. april 2013
u113639
u113639
neext
27. april 2013
u102390
u102390
Neeeeeeeeeeeeeeexti
28. april 2013
Next
28. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg