Forum
Ta zgodba govori o šestletnem dečku,ki živi v sirotišnici. Starša sta ga zapustila, na njegov peti rojstni dan. Ima rjave lase in simpatičen nasmeh.





Njegova največja želja je,da ga nekdo posvoji...

------------------------------------------------------
Ura je 6:30
Zaslišim strog glas: "Fantje,vstanite, dan se začenja"
Odprem oči in se ozrem proti vratom. Tam stoji ena izmed vzgojiteljic v sirotišnici, Kathy. Zavzdihnem in vstanem. Grem v kopalnico in si z mrzlo vodo umijem obraz. Nato si počešem skodrane lase in vzamem oblačila iz omare. Oblečem kavbojke in rumeno majico s kratkimi rokavi.
Ime mi je August, in star sem šest. Živim v majhni sirotišnici na robu mesta.





Ko se oblečem, si pospravim posteljo. Nato počakam še na druge fante,ki so z menoj v sobi.
V sobi nas je po osem skupaj. V celi sirotišnici je 24 fantov in 16 punc.
Naša soba:





Ko smo vsi fantje pripravljeni, Kathy preveri, če je soba čista. Naša na srečo je. Nato se odpravimo v jedilnico. Danes so za zajtrk ovseni kosmiči s kakavom. Po zajtrku, se odpravimo v kopalnico umit zobe.
Ob 7:10 vzamemo svoje torbe ter se oblečemo v tople jakne. Jakne so tople, a stare. Sirotišnica jih je dobila iz rdečega križa. Nekateri otroci so premajhni in so jim jakne prevelike. Po dvorišču capljajo kot majhni pingvinčki, s tistimi debelimi volnenimi kapami na glavah.
Ob 7:20 se zbašemo v kombije in vzgojiteljice nas odpeljejo v vrtec in šolo.
Jaz hodim v prvi razred.
Ko pridem v razred, do mene priteče sošolec Justin in mi pokaže nov avtomobilček. Nato stečeva na blazine,kjer se igrava dokler ne pride učiteljica.
Šola je edini kraj,kjer pozabim kdo sem in kje živim. Do mene so vsi prijazni.
Od 7:45 pa do 12:15 imamo pouk. Nato se vrnem v realnost. Oblečem svojo staro jakno in grem pred šolo,kjer poiščem vzgojiteljico in ostale otroke. Ker je v sirotišnici 40 otrok,hodimo v štiri različne šole in vrtce. Nevem zakaj je tako.
Ob enih običajno jemo kosilo. Nato delamo domače naloge in pospravljamo. ČE smo pridni,gremo včasih na sladoled, pozimi pa na sankanje.
Ker je zdaj sredina decembra, ne hodimo na sladoled. Danes smo šli v knjižnico. Ko smo hodili nazaj proti kombiju,je začelo snežiti. Ko sem opazoval snežinke,kako naletavajo, sem se vrnil v stare dobre čase,ko sem živel z mamico in atijem. Nikoli nebom pozabil dne,ko mi je babica sporočila,da sta umrla v prometni nesreči. Do julija sem živel pri njej,ki je bila moja edina sorodnica.Babica je avgusta umrla,ker jo je zadela kap. Nato so me odpeljali v sirotišnico,kjer sem zdaj že četrti mesec. Kmalu bo moj rojstni dan,ki se ga ne veselim. takrat bo dvoletna obletnica smrti staršev. Zadnje čase sem bolj miren in tih. To je zato,ker je bil moj najboljši prijatelj posvojen. Vsi odhajajo in prihajajo, a jaz ostanem. Neka punčka je dva tedna nazaj prišla v sirotišnico, včeraj je pa bila posvojena.
Imam občutek,da me nihče ne mara. Zakaj me nihče ne posvoji,sem mar res tako grd?
Predramim se iz misli. Razgledam se naokoli in stečem za vzgojiteljico, ki drži najmlajšega fantka, Joeya za roko.
Ob sedmih povečerjamo,nato se pa umijemo in oblečemo v pižamo. Ob 19:45 pa do 21:00 ponavadi gledamo kakšen Disneyev film,ob 21:15 pa moramo v posteljo. Tako poteka moj vsakdan.
Le ob soboah, imamo več časa dopoldne. Takrat ustvarjamo,ali se igramo na snegu.
Moj dan zaključim z molitvijo. Vsak večer molim,da me dobra duša posvoji, in da bom spet navaden otrok...
Next ???
28. julij 2016
Nextt
29. julij 2016
Next
13. april 2017
Next
08. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg