Forum
u93404
u93404
Na lase mi je padal dež. Premočena majica se mi je lepila na kožo. Odšla sem do jezera. Vsaka dežna kaplja, ki je padla na gladino vode, se je spremenila v veličasten krog. Pogledala sem okoli sebe. Pokrajina, ki sem jo videvala vsak dan, veličastna vrba, med katero sem se jokala, ko mi je bilo hudo. Ampak saj mi je hudo tudi zdaj. Vse se je začelo, ko sta mi starša povedala, da se bomo preselili.
Morala bom pustiti prijatelje, svoje življenje. Svoje lepo življenje. Iz Britanije bom morala v Ameriko. Je lahko še kaj bolj groznega? Ko sem bila že 'vijolična' od mraza sem le odšla domov. Ko sem stopila čez vhodna vrata je k meni planila mama. "Vem, da ti je hudo ampak..." Pogledala me je v oči. "Saj veš, da je oče tam dobil službo, kajne? To je naša življenska priložnost." Ozrla sem se po hiši. Polovico stvari so že znosili ven. "Predlagam, da si odpočiješ," me je poslala v mojo sobo. Od moje lepe sobe je ostala le postelja. Vse moje stvari so že čakale v garaži. Zakaj je življenje izbralo mene? Moja mlajša sestrica Georgia je pokukala v mojo sobo. "Zakaj jokaš?" me je vprašala. "Ker se bomo preselili." "Saj se tudi jaz ne želim preseliti. Ampak očka je tam dobil službo. Potem mi bo lahko kupil novo barbiko." Skakajoče je odšla iz moje sobe. Torej jo starši podkupujejo z barbikami. Mene pa ne bodo. Za nobeno ceno. V solzah sem zaspala.
Jaz, Stephanie:


26. avgust 2012
next
29. avgust 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg