Forum
Živjo. Odločla sem se da začnem objavljat svojo zgodbo, sem jo že enkrat objavila na smrklji pa mi potem stran nehala delat in sem se odločla jo objavljati tukaj.
Hope you like it*
................................................................................................................
UVOD

Želim si oditi, pozabiti na vse… Moram si ustvariti novo življenje, obrniti nov list v knjigi, začeti znova in pozabiti svojo preteklost. Samo ena oseba mi lahko pomaga pri tem in to ni noben drug kot jaz sama. Sprejeti moram dogodke, pozabiti na posledice, se znebiti svojega strahu in nadaljevati svoje življenje z osebo, ki mi je stala ob strani in mi pomagala skozi vse to.

1. POGLAVJE

Naj se vam na kratko predstavim moje ime je Anja stara sem 16 let in hodim na gimnazijo. V enem dnevu se ti lahko svet obrne na glavo, začneš se spraševati zakaj se je to zgodilo ravno meni, ampak nikoli ne najdeš odgovora na to. Začneš se spraševati o smislu življenja, ampak ga ne najdeš, dokler ti neka oseba ne odpre oči in te izvleče iz temačnih misli in ti pokaže svetlo plat življenja.
Moja zgodba se začela poleti, ko sem v trebuhu prvič začutila metuljčke do osebe za katero sem mislila, da nikoli nebom ničesar čutila. Očaral me je s svojim nasmehom in svojim prelepimi modrimi očmi. Na začetku sem mislila, da je to samo poletna simpatija, da me bo že minilo, ampak me ni, samo bolj se je stopnjevalo in prišel je september, s tem pa ga bom videvala vsak dan, saj hodiva na isto šolo. Najboljši prijateljici sta takoj odkrili mojo zatreskanost in me na vsak način prepričevali naj mu povem kaj čutim, saj sta imele občutek da čuti enako. Govorili sta, da ko smo zunaj vedno gleda mene, prav tako v šoli, da sprašuje po meni, vse to se mi je zdelo trapasto in neresnično, dokler se ni zgodilo nekaj, na kar si nisem niti upala pomisliti. Bil je lep sončen jesenski dan in bila sem zunaj s svojima prijateljicama, prav tako pa moja simpatija s svojo klapo. Seveda smo se pozdravili in tokrat je pozdravil drugače, zazdelo se mi je kot, da je res nekaj med nama nekakšna kemija, nekakšna vez ki naju vleče skupaj. Vse tri smo se malo oddaljile od njih, tako da smo lahko komentirale dogajanje. Tako močno smo se zaklepetale, da smo popolnoma izgubile občutek za čas, nato pa nas je zmotil klic moje mame in šele takrat smo opazile, da je ura že pol noči in da zamujam domov. Vse skupaj smo odšle do moje simpatije in njegove klape ter se poslovile od njih, nato pa še druga od druge.
Domov sem morala sama, saj sem živela na drugi strani mesta, bilo je strašljivo hoditi sam v temi domov, ko misliš, da te nekdo od zadaj opazuje. Za sabo sem zaslišala, da nekdo teče za mano, zajela sem dih in se obrnila in zagledala…

Ali vam je všeč?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

19. maj 2013
1. POGLAVJE

Ni bil nihče drug kot on, moja simpatija. Bila sem v šoku, samo strmela sem vanj in nisem vedela kaj naj rečem oziroma naredim.
Preden pa nadaljujem kaj se je zgodilo, vam bom predstavila svojo simpatijo. Ime mu je bilo Nik in star je bil 18 let. Poznam ga že iz osnovne šole in nikoli se nisva pogovarjala, dokler nisem začela obiskovati srednjo šolo.
Zdaj pa nazaj k dogodku. Samo strmela sem vanj, še premakniti se nisem upala. Kmalu me je nekdo stresel in šele takrat sem začela spet dihati, ko sem prišla k sebi, sem ga s tresočim glasom pozdravila.
Anja: Oh ti si.
Nik: Oprosti, nisem te želel prestrašit, samo zdelo se mi je da…Mislim temno je in ne zdi se mi prav, da sama hodiš ponoči, saj veš kaj mislim.
Anja(prisrčno sem se mu nasmehnila): Oh, to je pa em…lepo od tebe.

Začela sva hoditi proti mojemu domu in pogovarjala sva se zelo sproščeno, ne moram verjeti, da sem bila tako sproščena, bila sem jaz ni se mi bilo treba pretvarjati, kar je opazil tudi Nik.

Nik: Drugačna si veš, kot da si druga oseba…kot, da bi spustila svojo masko in mi pokazala pravo Anjo.
Anja: Občutek imam, da se mi pred tabo ni treba pretvarjati, da sem lahko jaz in to se ne zgodi velikokrat, da ljudem pokažem pravo Anjo.
Nik: Očitno je med nama nekakšna vez ali kemija.

Močno sem zardela in začela gledati v tla. Nisem vedla kaj naj mu odgovorim, saj mi je bil zelo všeč. Lahko sem si predstavljala življenje z njim. Hodila sva v tišini vse do mojega doma, šele tam sem si upala spregovorit.

Anja: Hvala, da si me pospremil, nebi ti bilo treba.
Nik: Aha, ni problema. Nebi mogel zaspati ne da bi vedel, da si prišla živa domov.
Anja: Ja no, nebi ti bilo treba skrbeti, no hvala ti še enkrat, zdaj pa moram iti notri. Adijo, se vidiva jutri, če ne pa v ponedeljek zjutraj.
Jan: Počakaj! Zanima me, če imaš mogoče jutri, čas?
Anja: Ja imam, zakaj?
Jan: Mislil sem, da bi lahko skupaj odšla v kino ali pa samo na pijačo?
Anja: Oh, ja lahko greva v kino.
Jan: Okej, pridem pote ob šestih.
Anja: Zmenjeno. No zdaj pa res grem. Adijo.

Že ko sem začela oditi proti vratom, me je zgrabil za roko ter me poljubil na lice nato pa mi zaželel lahko noč in odšel. Na mestu sem obstala nekaj minut, nato pa sem se začela ščipati v roko, da sem preverila če je bilo vse to res, verjemite mi, da me je naslednji dan pošteno bolela roka. Odšla sem v sobo, pograbila svoj telefon in celotno zgodbo povedala Sanji in Petri. Pogovarjale smo se še dolgo v noč, proti jutru pa smo se šele odpravile spat.
22. maj 2013
3. POGLAVJE

Zjutraj sem se zbudila in se začela zavedati, da to niso bile, sanje to je bila realnost. Z Nikom grem čisto zares ven in to sama. Cel dan sem bila na trnih nisem vedela kaj naj počnem, kmalu je bila ura pol petih in začela sem razmišljati kaj bom oblekla, frizuri in makeup. Na koncu sem se odločila, da ne bom pretiravala. Oblekla sem črne pajkice, belo majico in obula pa sem črne balerinke z belimi pikicami. Na enkrat je nekdo pozvonil pri vratih. Šla sem odpret in pred njimi je bil Nik. Bil je tako čeden, da bi ga najraje pojedla. Poljubil me je na lice in mi izročil rdečo vrtnico in šele takrat sem dobila ''razsvetljenje'' da je to zmenek. Vrtnico sem dala v vazo, nato pa sva se odpeljala do kina. Kupila sva karte, ter se napotila v dvorano. Gledala sva romantično komedijo in bila je res dobra, čeprav nisem ravno sledila filmu, saj me je Nik nežno božal po ramenih, na koncu sva zgledala kot zaljubljen parček. Ko je bilo filma konec, sva odšla do avta in se odpeljala. Mislila sem, da me bo peljal domov, ampak me ni. Peljala sva se v tišini, bila sem kar malo živčna, saj nisem vedela kaj naklepa. Končno sva se ustavila, izstopila sva iz avta in zagledala sem, da sva nekje sredi travnika. Nik je vzel odejo me prijel za roko in začela sva hoditi. Dolgo sva hodila, ko sva končno prišla do jase in tam sva se končno ustavila. Razgrnil je odejo in mi nakazal, da naj sede poleg njega in res sem se. Obrnil se je proti meni, me prijel za roko in dejal:

Nik: Anja, že dolgo časa te želim nekaj vprašati, ampak nikoli nisem imel poguma, da bi te vprašal pred prijatelji…Anja bi bila moja punca?

Wow. Kaj? A on to resno? Ne, to morajo biti sanje, to ni resnično…

Nik: Anja!
Anja: Oh, oprosti… Samo ne moram verjeti, da je to vse res.
Nik: In kaj praviš, bi bila moja punca?
Anja: Ja, ja, ja.

Objel me je tako močno, kot da me nebi želel izgubiti. Ne morem verjeti, da hodim z njim in da se je tako potrudil z vsem tem, res je romantičen. Ležala sva na odeji, Nik pa me je poljubljal, kar na enkrat pa je prenehal.

Nik: Anja, jaz te ljubim toliko kolikor je zvezd na nebu.
Anja: In jaz tebe.
Nato me je poljubil, nato pa sva objeta ležala na odeji in gledala zvezde. Zmotil naju je zvonjenje mojega telefona. Bila je moja mama in bila je čisto panična kje sem, saj je bila ura že tri zjutraj, hitro sva pobrala svoje stvari ter se odpravila do mojega doma. Čas z njim je mineval tako hitro, hkrati pa sem z njim preživela najlepše trenutke. Poslovila sva se v avtu, nato pa sem vstopila v hišo kjer sta me čakala mami in ati, z resnima obrazoma.
01. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg