Forum
Heii! Tuki bom pisala eno zgodbico, v kateri bom opisovala moje življenje (seveda ne resnično).
Za začetek vam bom predstavila osebe, ki nastopajo v njej. ★
Jaz, Karmen (za prijatelje Kemii):



Moja bffe, Ana:



Moja simpatija, Jan:



Simpatija moje bffe, Klemen:



Da napišem zgodbico, rabim 5 nextov.

Ali boste brali?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

24. februar 2012
next
24. februar 2012
Hm.. bom kr napisala.
Bilo je toplo, poletno jutro. Na vratih moje sobe sem zaslišala trkanje. "Kdo je?" sem vprašala. "Jaz sem, Ana!" nisem si mislila, da bo prišla že tako zgodaj. "Vstopi." sem ji rekla. Z njenimi profesionalnimi kretnjami je odprla vrata in neslišno stopila v sobo. Vsedla sem se na posteljo in jo pogledala, kako ji že navse zgodaj zjutraj radovednost ne daja miru. "Kaj pa imaš tu notri?" odprja je skrinjico na moji pisalni mizi. "Obesek.." sem ji zmedeno odgovorila. "Aaa. To je tisti, ki si ga kupila takrat, ko smo bili na počitnicah v Grčiji?" "Ja," stopila sem k njej in rekla: "vzela ga bom sabo."



"A še nisi spakirala?" me je začudeno pogledala.
"Bi morala?" sem jo pogledala nazaj.
"Saj veš, da čez pol ure gremo."
Ker so moji in njeni starši bili dobri prijatelji, in smo mi živeli v bolj majhni hiši, se bomo skupaj preselili v London.
25. februar 2012
Next.!
25. februar 2012
"No ja," sem bila vsa zmedena.
"Karmen! Začni pakirati. Čez pol ure gremo!" sem zaslišala mamin glas iz kuhinje.
Zavila sem z očmi in se odpravila po stopnišču v klet po kovček. "Grem stabo." je rekla Ana.
"Pridi," sem rekla, ko sem odprla vrata kleti. Bila so škripajoča in stara. Že dolgo nisem hodila v klet. Od majhnega sem se je bala. Bila je tako temna, in mračna. Vstopila sem vanjo. Pajčevina v njej ni in ni imela konca.



Stiskala sem se od mraza, ki je v kleti od negdaj prevladoval.



"Kje bi lahko bil?" sem se spraševala.
"Kaj pa je to?" Ana je s prstom pokazala na.. Kovček.
Tako. zdaj ga imamo. Bila sem vesela, da lahko končno odidemo iz kleti.
Obrnili sva se proti stopnišču in odšli.
Kmalu sem spakirala, pomagala pa mi je Ana.
"Pridita punci!" je zaklical Anin očka, ki je že bil pri avtu...
.....
....
...
..
.
"Tukaj smo!" je rekla mami, ko smo se pripeljali pred ogromno hišo, sredi mesta.
"Aha.. Kje pa je naša hiša?" je Ana vprašala Matejo (njeno mami).
Namesto nje pa ji je odgovoril njen očka, Luka: "V sosednji hiši. Vidve gresta lahko še malo raziskovat po naši ulici. Naprej pa ne, saj vesta, da je London veliko mesto!" "Oki!" sva obe v en glas odgovorile. Bile sva zelo navdušene nad novim mestom. Že od negdaj sva kot otroka risale London in naju. Bili sva najboljši prijateljici. Fe.
Bom še pol mal napisala. Zdele se mi neda..
25. februar 2012
"Greva sem!" sem zaklicala in pomignila Ani naj greva pogledat v trgovino s spominki.
"Dober dan," je Ana vljudno pozdravila trgovca, jaz pa sem že zatopljeno gledala v izdelke. "Dober dan." je odzdravil trgovec, in šele zdaj sem ga pogledala. "Oh! Ti si pa zagotovo Janova sošolka." zdaj sem ga bolje pogledala. Ja. Res. Bil je oče moje simpatije. "Jaa.. sem." sem zmedeno izdavila iz sebe. "Kako pa to, da ste tukaj?" se je zdaj pogumnejše kot jaz vpletla v pogovor še Ana. "Tam sem izgubil službo, pa sem prišel delat sem. Precejšnja razlika v dobičku je.." ves čas je mislil samo na denar. Ampak njegova naslednja poved me je še bolj zmedla. Rekel je: "In pojutrišnjem sem pride tudi žena in Jan."
Jan! Jan pride! Bila sem vesela. Pogrešala sem ga, tudi če se nisva videla samo dva dni.
"A. No, lepo." je rekla Ana. V tistem trenutku je še negdo vstopil v trgovinico. Klemen. Zdaj je pa že preveč, sem pomislila. Saj se nismo zmenili... Vsi smo na kupu.
"Amm.." je rekla Ana, ko je zagledala Klemna. Obrnila se je k policam z izdelki in si z roko potegnila lase čez obraz, da jo Klemen ne bi prepoznal.
Nikoli prej je še nisem videla zmedeno. Pa čeprav jo poznam že od otroštva. Klemnu ni hotela nikoli povedati... Bolje rečeno: nikoli se še ni pogovarjala z njim. Pred tremi mesci se je preselil v London, vendar z Ano nisva vedeli v kater del Londona. In zdaj veva. Bil je v našem ali sosednjem delu, ker je sem prišel peš.
"Samo tole bom vzela.." je Ana prodajalcu pred nos porinila čokolado.
Ko sva odšli iz trgovine, jo je odvila in jo nekaj odgriznila.



"In..?" sem vprašala Ano. "Nič.. samo.. saj veš, kako je, če.." "Vem." sem jo prekinila.
"Ne morem pomagat sam.. tko me je sram pred njem.." Ana je gledala v tla in jedla čokolado. "Zakaj?" "Nevem.. Taka pač sm.." vedela sem, kako ji je. Ko se je zaljubila vanj, so se ji poslabšale ocene in.. VSE.
"Veš kaj bo najbolje?" Ana me je pogledala. "Delaj se, kot da ga ni.. Saj on je brez veze. Poskusi pozabiti nanj. Vem da je težko, vendar poslabšala si se pri vseh predmetih. ZELO si se poslabšala. Včasih si bila pridna učenka. Bodi tudi zdaj to! Pokaži mi, da si močna!" nisem vedela, kako bi jo spodbudila.. Trudila sem se po svojih najboljših močeh. "Uspelo mi bo!" je rekla, in objeli sva se. Zdaj sva bili obe veseli.


25. februar 2012
Next?
26. februar 2012
u83943
u83943
Next! Am... ta zgodba mam občutek bo bolj ljubezenska, ne? In mi je ravno zato tudi zelo všeč. No, piši bolj slovnično, če boš lahko... naprimer tam si nepisala:negdo... povsod tko pšeš into me full mot, pa sploh nevem zakaj. sam prosla bi te, da probaš pisat nekdo, ne negdo... =D Tuki nimam pripombe ravno kaj velike, poleg te slovnice... torej en big NEXT!
18. marec 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg