Forum
u97029
u97029
Zahvalila sem se prodajalki. Pred trgovino sem nestrpno odvila paketek, v katerem je bil DOMO obesek za ključe. Večina na šoli jih je zbirala. "Oooh..." sem razočarano vzdihnila. V roki sem držala DOMO obesek čisto enak mojemu. Na ključih sem imela že cel šop DOMO obeskov, mankali so mi samo še 4 iz zbirke. Imela pa sem tudi veliko enakih obeskov drug drugemu. "Tako pač je, če ne vidiš kaj kupuješ," sem si v mislih rekla in se odpravila naprej proti šoli. Vsak dan grem peš v šolo in se spotoma ustavim še v trgovini. Tam si ponavadi kupim zavojček žvečilk in paketek z DOMO obeskom. Tako sem tudi danes storila. Odprla sem zavojček z žvečilkami in začela eno žvečiti. "Ema!" sem zaslišala za sabo. Obrnila sem se in zagledala mojo najprijateljico Tadejo. Tekla je proti meni in mi mahala. "Tedi, kako gre?" sem jo vprašala. "Je šlo že bolje," se je zasmejala in me boksnila v ramo. Potem je utihnila. Ozrla sem se okrog sebe in iskala razlog za Tadejino tišino. In kmalu sem ga našla...
21. junij 2012
u97029
u97029
Jaz (Ema Ušaj):




Moja najprijateljica Tadeja Pahor:


21. junij 2012
u97029
u97029
Mimo sta se s kolesi peljala 2 izmed najpopularnejših fantov na šoli-Kristjan in Max. Tadeja me je pogledala potem pa prasnila v smeh. Do ušes je bila zaljubljena v Maxa in vsaka stvar, ki jo je naredil se ji je zdela grozno smešna. Fanta sta bila enake starosti kot medve, torej oba 8. razred (13-14 let), ampak sta hodila v paralelko. S Tadejo sva spadale v 8. A, onadva pa sta bila iz B-ja. A-jevci in B-jevci pa se nismo najboljše razumeli med seboj, razen redkih izjem. Saj ne da bi bili kaj skregani, le to je bilo, da smo bili že od 1. razreda ločeni v A in B razred in potem se niti nismo tako spoznali. Oba razreda sta se držala zase. Tako sva s Tadejo vedeli, da mogoče ne bova hodili s fanti iz 8. B.

V šoli, pred poukom;...
Iz žepa sem potegnila moje DOMO obeske in jih pokazala Tadeji. Seveda jih je nekaj hotela zamenjati z mano, ampak je svoje pozabila doma. Potem pa sem zaslišala: "DOMO obeske zbiraš? Jih imaš kaj za zmenjat?" Obrnila sem se in zagledala Kristjana, ki je v roki držal svoje ključe z ogromno obeski. Nič nisem mogla reči, saj me je pravkar nagovoril B-jevec in povrh vsega še moja skrita ljubezen. Niti Tadeja ni vedela, da mi je Kristjan všeč. Zato sem le prikimala. "Lahko vidim?" me je vprašal in mi iz rok že potegnil ključe. Pri tem se je njegova roka nalahno dotaknila moje...! Poskušala sem se zbrati: "Ja, imam jih za zmenjat, nekaj pa ti jih la
21. junij 2012
u97029
u97029
hko tudi dam." Kristjanu sem pustila, da si izbere obeske, ki sem jih imela odveč in ki so njemu mankali. Potem se mi je zahvalil in mi namenil božanski nasmeh.
21. junij 2012
u97029
u97029
Kristjan Klančič:




Max Vodopivec:




DOMO obeski za ključe:


21. junij 2012
u97029
u97029
Vsa vesela sem prišla iz šole. Iz zavojčka sem vzela še eno žvečilko in šolsko torbo vrgla v kot sobe. "Miiiihaaaaa!" sem se zadrla in čakala odgovor. Miha je moj 2 leti starejši brat. Ponavadi je že doma, kadar jaz že pridem iz šole. Ker pa odgovora ni bilo, sem ga šla iskat. Pregledala sem skoraj vso hišo a ga nisem našla. Ni me preveč brigalo. "Bo že prišel," sem si rekla. Vzela sem knjigo in začela brati. Čez nekaj časa sem zaslišala zvonenje Mihovega telefona. Zdelo se mi je kar čudno, saj ga Miha vedno nosi s sabo, vedno! Sledila sem zvonenju. Prišla sem do kopalnice. Vrata so bila odklenjena, zato sem vstopila. Na tleh pa sem zagledala Miho. Ležal je, kot da bi zaspal, z glavo precej čudno naslonjeno na kopalno kad. Tla so bila mokra. Miha je perfekcionist in je tudi zelo občutljiv. Že samo krožnike, ki so ostali od večerje mu je nagnusno pospraviti. Zato me je čudilo, da je kar tako nemarno ležal na mokrih tleh. Pravzaprav me je kar vse čudilo. Nalahno sem ga začela tresti, da bi se zbudil, ker pa ni odreagiral, sem začela postajati groba. Niti potem se ni zbudil in zato sem ga dvakrat z roko udarila po obrazu. Nič! "Miihaaa!" sem pričela cviliti. Bila sem že vsa panična. Ali se mu je sodrsnilo in je padel, ter se z glavo udaril v kopalno kad? Ali je mrtev? Pograbila sem njegov telefon, ki ga je imel v žepu, ter utipkala številko 112.
Oglasil se je ženski glas: "Zaščita in reševanje Republike Slovenije. Prosim?" "Tukaj Ema Ušaj. Moj brat se ne zbudi, ne vem kaj mu je. Leži na mokrih tleh v kopalnici in zdi se mi, da mu je spodrsnilo. Ne vidim pa nobenih poškodb, le zbudi se ne! Prosim pridite čim prej!" Povedala sem še naslov in ženska mi je zagotovila, da pridejo v nekaj minutah...
21. junij 2012
u97029
u97029
Miha:


21. junij 2012
u97029
u97029
Konec je! Zagotovljeno je, da je Miha umrl! Spodrsljaj na mokrih tleh je bil zanj usoden. Starša sta čisto na tleh, vzela sta si dopust v službi in zdaj cele dneve prejočeta doma. Mihov pogreb je v soboto. Sama sem tudi zelo žalostna in jočem prav tako. Miha ni bil tiste vrste brat, ki te draži in ponižuje in ne vem še kaj. Skupaj sva bila kot rit in srajca, zelo dobro sva se razumela. V šoli je Kristjan spet nekaj skakal okrog mene, pa se nisem zmenila zanj. Enkrat mi je celo rekel, da ni nobeden umrl in da ni treba, da se držim kot kisla repa, pa sem planila v jok pred vsemi. In takrat je Tadeja opazila, da sem s Kristjanom in, da jočem in ga označila kot krivca. Na hitro ga je nadrla, mene pa odpeljala v stranišče. Tam sem se razjokala in Tadeji vse pojasnila. Kasneje niti ne vem kaj se je zgodilo s Kristjanom. Ali je jezen ali žalosten, verjetno niti ne ve za kaj se gre.
21. junij 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg