Forum
Hellou! Odločila sem se, da bom začela pisati fantazijsko zgodbo o vampirjih. Ker sem prej prejemala par kar zelo dobrih kritik glede te zgodbe sem se odločila, da bom jo objavljala in izboljševala na igrah 123. Če nisi ravno oboževalec tega žanra, mu daj priložnost saj ima morda druge lastnosti, ki ti bodo morda všeč.Prosim oglašujte in se seveda zabavajte!

Ne tega ne moreš narediti« sem zavpila. »Vse kar sva imela, in to boš to kar tako uničil?!«
»Brez težav draga moja« je sladko zasikal Elijah.
»Ne drzni si me klicati draga!« Bila sem besna. Žal v tem trenutku nisem ravno imela nadrejenega položaja. Bila sem zvezana v železne okove, ki so oslabili moje že tako trenutno šibke vampirske moči.
Elijah se je posmehnil: «Oh, seveda, kot da bi mi lahko ukazovala. Sploh po vsem tem, kar si mi naredila. Vedno sem verjel vate, da se boš enkrat poboljšala. In veš kaj sem dobil za mojo neskončno ljubezen in trud? Prevarantko!« z glasom prizadetega človeka mi je opazko vrgel v obraz. Nekaj se je zasvetlikalo. So bile to solze v njegovih očeh? Vampirji se nemara ne jokajo kajne?
»Žal mi je! Bila sem pod prisilo. Prisilil me je« obupano vedoč, da ga ne morem več prepričati sem zavpila.
»Seveda te je.« je sarkastično rekel. »Četudi bi te, bi se mu lahko uprla ampak seveda tega nisi hotela.« Žalostno je zavzdihnil. Je še res še kaj čutil do mene ali se samo pretvarja? Čeprav smo vampirji eni od najbolj čustvenih nadnaravnih vrst je on vedno znal zakriti kar je v resnici mislil. Samo jaz sem vedela, da v resnici globoko v sebi neznansko trpi.
Nisem vedela kaj naj bi še naredila. V preteklosti sem uničila vse kar je imel. Njegovo družino, dom, prijatelje….Res ne vem kako naj bi mi odpustil. Ampak še vedno me je po vsem tem varoval pred vsem kar je lahko hudega. Samo to, da me je moj znanec spremenil v kurbo ga je tako prizadelo, da se me je odločil uničiti. »Oh Elijah«, ko bi mu lahko ukradla samo še enega od tistih skritih poljubov ob grajskem obzidju.
»Veš našel sem napravo, ki me lahko pošlje nazaj v čas.« je šepetaje rekel. No, to pa je kar priletelo z jasnega. Posvetilo se mi je: »Saj ne boš….Elijah ne!«
»Tako je draga moja. Uničil te bom še isti čas, ko te je mlajši jaz prvič ugledal. Brez tebe mi bo bolje!
Odločila sem se, da bom bila za zdaj mirna. Odgovorila sem mu: »V redu. Naredi to. Želim si le najboljše zate.« Moja izjava ga je presenetila. Mene pa je presenetilo, da sem mislila resno.
Hitro se je zbral in mi z oholim glasom odgovoril: »Zdaj grem. Mi še hočeš kaj povedati?«
»Želim si, da me ne bi ubil.« sem zašepetala
Brez čustev se je pomaknil proti napravi v kotu, ki je prej nisem opazila. Preden je stopil vanjo in odtipkal datum se je ozrl in zamomljal: »To delam samo v tvoje dobro«
Njegov obraz je bil zadnje kar sem videla v soju bliska naprave.
03. november 2016
u215961
u215961
Next vav ful dobro je
03. november 2016
u215804
u215804
Ja se strinjam+Next!
03. november 2016
neeeext! vampirji *O*
03. november 2016
Še en Next pa nadeljevanje. Oglašujte plisss
03. november 2016
Ta emoji sm mislila heheh
03. november 2016
Next
03. november 2016
Nadeljevanje moji vampirčki
Razmišljati sem morala hitro in brez napak, za-to nisem imela časa. Če bi se le lahko rešila teh železnih verig bi lahko….bi lahko…..imela sem idejo. Sledila mu bom v čas moje še človeške mladosti. Načrt sem imela pripravljen. Mučila me je samo še težava z verigami. Stroj bom že nekako obvladala. Napela sem vse svoje moči. Kakor koli sem se napenjala in zvijala se verige niso niti premaknile. Točka za Elijaha. Med mojim samo pomilovalnim tarnanjem in kletjem Elijaha sem na hodniku zaslišala korake. Končno malo sreče danes. »Na pomoč, pomagajte!« Sem zavpila. Vrata je odprl moj prelestni znanec zaradi katerega sem bila zdaj v smrtni nevarnosti, kdo drug kot Viktorij. Mogoče bi morala še enkrat razmisliti o tistem s srečo.
»Katarina, kaj se je zgodilo?« Hitro je začel trgati močne železne verige. Vsa izmučena sem se zgrudila na tla. Pomagal mi je vstati in si naredil rano na roki, da sem mu lahko spila ravno toliko krvi, da sem se opomogla. Na hitro sem mu opisala kaj se je zgodilo. Pomembne dele kot , da me hoče Elijah ubiti zaradi njega sem seveda izpustila. Čeprav sem Viktorija sovražila iz dna srca sem se do njega obnašala zapeljivo. Potrebovala sem ga.
Narahlo sem ga poljubila na lice: »Hvala, za vse. Da bova skupaj ga moram ubiti, saj veš.« Poslušno je prikimal. Ta tip je bil res neumen.
Stopila sam v napravo. Bila je kovinsko srebrna barve in okrogle oblike. Kot prha. Zahahljala sem se. Kdorkoli je že to ustvaril ni bil ravno ustvarjalen. V višini brade je bila številčnica. Odtipkala sem datum, na katerega sem spoznala enega in samega Elijaha.

Potovanje skozi čas je bilo neverjetno. Nisem vedela kdo je to ustvaril a vsekakor si je zaslužil mojo pohvalo. Videla sem vse moje življenje do dneva, ko sem spoznala Elijaha. A zgodilo se je tako hitro, da nisem niti enkrat pomežiknila ,ko sem se znašla na mestu kjer sem bila natanko pred 921 leti.
Tri nexte za nadeljevanje. Oglašujte plsss
03. november 2016
neeext
ej kaj ti gledaš the vampire diaries al pa originals??? *O*
03. november 2016
Od kod pa misliš da so imena hahahahah
03. november 2016
Next
03. november 2016
Še en pa gremoo
03. november 2016
u215804
u215804
neeeeeeeeeeext
03. november 2016
3. Del
Hellou vampirčki!
Tale je del je kr dolg (se mi zdi).
Oglašujte pliss.
Ne vem kako, a znašla sem se v starih snobovskih srednjeveških oblačilih. Ozrla sem se okoli sebe. Hrup in trušč sta spremljala srednjeveški vsakdan. Pozabila sem že kako glasen je bil. Potipala sem glavo. Dobro krona je bila na mestu. Opazila sem staro sebe. Hitro sem se skrila v zavetje ulice. Stara jaz je bila…hmm..ohola in prečudovita ob enem. Hotela sem se še opazovati (mislim kaj?) Ampak nisem imela časa. Odpravila sem se proti gradu. Pogledovala sem na vse strani-morala sem najti Elijaha. Nikjer ga ni bilo. Verjetno že čaka na grajskem obzidju, kjer me je prvič ugledal. Nisem se mogla upreti. Sprehodila sem se skozi grad. Čeprav sem v svojem življenju že veliko videla je bila srednjeveška umetnost in arhitektura moja najljubša. Vsi, ki so šli mimo so me prepoznali kot princeso, zato so mi dali mir. Ujeta v svojih mislih sem prispela v veliko dvorano. Okrašena je bila z največjim lestencem na gradu. Vse je bilo ovito v žamet. Zaplesala sem. Moja obleka se je vrtela v lahnih korakih plesa katerega imena sem pozabila dolgo nazaj. Presenetilo me je, da sem ga še znala. Tako sem se zatopila v ples, da sem čisto pozabila na čas.
Ko sem se zavedla, sem stekla ven na grajsko obzidje. Mladi Elijah je že čakal na mlajšo mene. Skrila sem se v zavetje zidu. Počakati sem morala na starejšega Elijaha. Po parih zelo dolgih minutah se je Elijah le prikazal. Z zadovoljstvom na obrazu je pogledoval okoli . Skril se je tako kot jaz, saj bi bilo čudno če bi mlajša jaz videla 2 Elijaha. Sekunde so se odštevale. V istem trenutku, ko bi se Elijah zapodil v staro vame……bi ga sploh bila zmožna ubiti?
A srečanje je potekalo čisto….v redu. Tako kot je v resnici bilo. Pravi Elijah je vse opazoval z nasmeškom na obrazu. Nekaj ni bilo prav… Zatopljena v svoje misli skoraj ne bi opazila, da je mlajši Elijah spremenil mlajšo mene v vampirko že pri prvem srečanju. Čakaj, to ni prav. V istem trenutku se mi je posvetilo. Od jeze in žalosti bi skoraj zakričala. Napol v joku sem se upoma neopazno odplazila s skrivališča. Stekla sem do kraljevih soban svojih staršev. Odprla sem vrata spalnice. Na tleh me je pričakal krvavi masaker. Našla sem poslednje ostanke mojih staršev. Elijah ni nikoli nameraval ubiti mene. Tega ni bil zmožen, samo hotel je, da bi trpela tako kot je on sam. V joku sem ihtela imena svojih staršev naj se vrneta. Mamini okrvavljeni lasje, so bili preveč zame. Pogledala sem stran. »Ne boš ju več dobila nazaj, veš.« sem zaslišala za sabo. »Ko sem zagledal svoja sem mislil, da bom od bolečine umrl ampak zaradi ljubezni do tebe je bilo znosno. Vedno si mi bila…kot v oporo. Čeprav še tako ne obvladljive te nisem smel izgubiti. Žal si si izbrala drugega, kajne«? je Elijah retorično vprašal.
Po vsem tem izpovedi nisem pričakovala. »Moral bi me ubiti.« sem se slišala reči. »Moja starša nista nič kriva, Elijah« sem skoraj zaihtela.
»Vem« je rekel. »Zdaj se boš morala spopadati s krivdo do konca svojega bednega življenja.« je še posmehljivo dodal.
»Ampak« sem še kar nadaljevala. »Kaj, če bo krivda prevelika« možgani so mi delovali prehitro, da bi lahko ubesedila svoje besede. »Kaj, če se bom zaradi krivde ubila, Elijah?. Kaj, če bo mlajša jaz izvedela, da si ju ubil. Mlajša jaz te bo ubila.« Strah ob spoznanju je zameglil moj razum. Elijah ne sme umreti sem si dopovedovala. Senca strahu je šinila tudi čez njegov obraz. Na to ni pomislil. Sam pri sebi si je mrmral nekaj o načrtu in meni. Izgleda, da ga je bilo strah samo moje smrti in ne njegove. Nenamerno sem se pomaknila k njemu in mu stisnila roko. Ni je umaknil. Pogledal me je z žalostjo v očeh. »Ne, Ekaterina. To ni prav. Jaz te sovražim.« je dopovedoval bolj sebi kot meni. Ganilo me je ,da me je poklical po mojem starodavnem imenu. S solzami v očeh sem mu odgovorila. »Težava je, da te jaz še vedno ljubim.« sem zašepetala. Zazrl se je vame in v njegovih očeh sem lahko videla za tisoče let trpljenja. »Mar, res?« je šepetaje kot majhen otrok vprašal. Pomislila sem na svoje starše, ki so izmaličeni mrtvi še vedno ležali na tleh. Na vse, kar je naredil, da bi me videl v trpljenju. Potem pa so se v moje misli prikradle njegove obljube, besede, poljubi, potovanja, plesi. Je bila smrt mojih staršev res potrebna, da sva spet skupaj?
03. november 2016
Neeeeext
03. november 2016
Še dva. Oglašujte plisss
03. november 2016
u215961
u215961
Neeeext
03. november 2016
Še ennn
03. november 2016
u215804
u215804
Neeeeeext
04. november 2016
Okej Next bo dans.
04. november 2016
neeext
04. november 2016
Hellou moji vampirčki! (A je prav, da vas tako kličem) zdej mogoč na začetku še mogoč ne bo tk zanimivo ampak pol se bo ful zapletlo ja.
Aja če kera hoče posvečen Next naj sam reče
_________________________________________
Nisem uspela dokončati misli. Na hodniku so se zaslišali glasovi straže. Moji starši svojih dolžnosti niso opravljali že nekaj ur, zato jih je seveda zaskrbelo. Ko sem ju pogledala tako izmaličena, so me spet zapekle oči. Elijahu tega ne bi pripisala. Slednji pa me je v trenutku priklenil na steno in mi živčno šepnil na uho: "Ostani tiho ali pa bova oba umrla."
Grobosti nisem pričakovala a ubogala sem ga. Tudi brez njegovega grobega pristopa bi naredila isto. Stražarji so vdrli v kraljeve sobane. Niso naju opazili. Vedela sem, da je Elijah imel prste vmes. Ko je stražar zagledal okrvavljena tla je zajel sapo in se prekrižal. Drugi so mu sledili. Iskreno tudi jaz sem pogledala stran. Res mi ni bilo do opazovanja mrtvih staršev.
Elijah pa je samo strmel in strmel. Ni se zmenil za stražarje ali za moje tiho hlipanje. Ni se zmenil, ko sta v sobane pridrvela mlajša jaz in mlajši Elijah, a tudi onadva se nista zmenila za naju. Elijah mi je nekaj zamolčal. Nekaj kar lahko naredi. Nekaj pomembnega.
Zdržal je dokler se sobana ni za trenutek izpraznila. Potem je pomežiknil in naju kot blisk premestil v drug prostor.
"Kaj si naredil?" Sem ga hlastno vprašala. "Poskrbel, da sva ostala živa." Je teatralno rekel. Vedela sem, da o tem ne bom iz njega spravila ničesar več. Delala sem se, da sem popolnoma pozabila na to in spremenila temo. Želela sem si iskrenega pogovora, ki bi natančno določil kje sva, v najinem razmerju. Ali bi lahko sploh rekla, da imava razmerje? Iste stvari so se po glavi podile Elijahu.
"Katarina.." je začel. Nič več nisem hotela slišati. Počasi sem stopala do njega, medtem, ko je blebetal.
"Upal sem, da no...." še dva koraka, en... bila sem pri njemu.
"Ničesar več ne reci"sem šepnila. Hotel je ugovarjati ampak moje ustnice na njegovih so ga zaustavile. Presenetila sem ga.
"Ne, Katarina.... " je spet začel, a izgubljal je bitko. Obadva sva to vedela. Vrnil mi je poljub. Poljub ni bil strasten ali jezen ali goreč, samo poln razumevanja in prave ljubezni, o kateri sem vedno sanjala.
"Princesa!"sem zaslišala za seboj.
"Ja pa kaj se pa greste?"bil je dvorni služabnik.
"Veste, da bi se morali skriti, pred zločincem." Mislila sem kako bi bil presenečen, če bi vedel, da je z zločincem v isti sobi.A bilo mi je dovolj. Uslužbencu sem hotela izpiti vsako kapljico njegove krvi, ker naju je zmotil. Elijah je uvidel spremembo počutja na mojem obrazu.
Prijel me je za roko. Prislužil si je nasršen pogled.
Kljub temu je mirno rekel:"Ne, Katarina.Zdaj še ne." Pomaknil se je proti slugi in se mu zazrl naravnost v oči. Zašepetal je nekaj nerazločnega in se mi spet pridružil. Pogledal me je kot, da mi ne misli ničesar razložiti.
_________________________________________
Upam, da vam je blo všeč.
Predlogi, ideje?
04. november 2016
Plis oglasujte
04. november 2016
u215804
u215804
ja všeč mi je bilo in čimprej nextaj! in jaz bi posvečen če lahko?
Next!
04. november 2016
Next
Dobr je! Čeprov sm rabla FUUUUUL prebrt... Ful dobr
04. november 2016
u215961
u215961
Next ful dobro je!
04. november 2016
Hvala usem, ko berete jutr bo vrjetno že Next!
04. november 2016
Next
03. maj 2017
Next
04. maj 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg