Forum
u93404
u93404
Vedno sem bila čudakinja. Pa ne taka, ki bi bila nepriljubljena ali zaničevana. Na drug način čudaška. Malce nora. Upala sem si več kot vrstniki, v vsaki stvari sem našla kaj neverjetnega, bila sem energična in divja. Mojim staršem je to pilo živce in ves čas so me primerjali s drugimi, kako so oni pridni, popolni. Mene pa to ni motilo. Jaz sem bila jaz. Neukrotljiva. Hodila sem na partije in se pretepala s vsakim, ki je kaj rekel čez mene in moje prijatelje.
Moje ime je Florence. Ker je ime čisto preveč mirno za moj značaj, imam vzdevek Flo, ki je malce bolj divji. Živim s nerazumljivimi starši, ki me ves čas primerjajo z drugimi, ter eno leto mlajšega brata Toma.

Imam ogromno prijateljev, tistih pravih pa bolj malo. Med temi je tudi moja najboljša prijateljica Lola. Ona je malce manj energična kot jaz, ampak za nič na svetu ne bi zamudila kakšnega dobrega partija. Kot tudi jaz ne. Našo 'klapo' sestavljajo tudi Max, Alissa, Carter, Ben in Emily. Mi smo najbolj odbiti nevzgojenci. Že neštetokrat sem pobegnila od doma, in kljub moji starosti že okusila alkohol in travo. Pa ne, da bi bila zasvojenka. Droge in alko sovražim. 'Samo' malce sem okusila. Če bi moji starši to izvedeli bi jih zagotovo kap. Ves čas mi grozijo s hišnim priporom, 'ne boš dobila žepnine', boš videla kaj se bo zgodilo... in take. Jaz pa le splezam čez okno in svobodna sem. Stara sem trinajst let.

Budilka me je zbudila že ob šestih. Kako sovražim starše. Budilko so mi dali za moj rojstni dan, in enkrat sem jo vrgla skozi okno potem pa jo je oče z ne vem čim pritrdil na nočno omarico, da je ne morem sneti. Še en razlog zakaj jih sovražim. Opravila sem vse higienska opravila, nato pa odprla omaro. Že zelo zgodaj sem dobila svoj slog, in nikamor ne grem neurejena. Tudi v šolo ne, čeprav jo sovražim bolj kot starše.
„Florence, da se mi greš takoj preoblečt!“ se je zgrozila mama, ko sem prišla v kuhinjo. „V kaj?“ sem ji pomežiknila nazaj. „Hlače in majico. V tem ne greš NIKAMOR!“ je zakričala. „Pa grem. In ne boš mi govorila kaj naj si oblečem, ker mi oblek nisi ti kupila.“ To je bilo popolnoma res. Kupujem si jih sama, ker se mama raje ostriže na balin, kot, da mi kupi modne hlače ali kaj drugega. Mama je globoko zavzdihnila in rekla: „Ta mesec ne dobiš žepnine.“ Kako, da ne? Zvečer bom slišala pritajeno trkanje po vratih moje sobe in glas: „Žepnino sem ti prinesla. Samo drugič bodi bolj pridna.“ Kako so neodločni. Vzela sem torbo ter rekla: „Lepo se imejte.“ Nikoli nisem rekla 'adijo' ali 'se vidimo', ker nisem vedela, ali bom po pouku sploh prišla domov. „Gospodična Nicholson, spet ste zamudila. Če boste še naslednjič sledi ukor,“ me je premerila učiteljica matematike, ko sem z zamudo prišla v razred. Usedla sem se na mojo običajno mesto, zraven Lole. „Kje si bila?“ mi je zašepetala. „V kiosku sem videla mojo najljubšo revijo.“ Nisem sledila snovi, vendar čez zvezek pogrnila revijo in jo začela brati. Po koncu dolgočasne ure je končno napočil odmor. „Ob devetih je disko. Prideš?“ me je povabila Nelly, katere bratranec je vodil mestno diskoteko. „Itak.“ To sem stekla povedat še moji klapi. Strinjali smo se, da se že ob osmih dobimo na pici. Nato so se ostale ure vlekle kot žvečilka. Pri slovenščini sem izvedela, da sem spis pisala dobro dve, kar je učiteljico zelo presenetilo. Pa le nisem tako nevedna. Končno je odzvonila zadnja ura. Po nabitih hodnikih sem iskala Toma. Ko sem ga končno našla sem mu v roke porinila mojo torbo. „Nesi jo domov. Jaz pridem pozneje,“ sem mu rekla. Nato smo s puncami odšle v šoping za disko. Kupila sem nekaj vročih majic in oblekic, ki mami ne bi bile všeč. Nato smo šle še na kavo in potem domov. „Kje si bila smrklja?! Hišni pripor imaš!“ je name kričal oče, ko sem stopila v vežo. Brez besed sem odšla v mojo sobo. Uskladila sem kreacijo za zvečer, se naličila in prekmalu je bila ura osem. Preoblekla sem se in izmuznila čez okno.
Jaz:



Lola:


boš bral zgodbico?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

26. avgust 2012
u93404
u93404
O, ne! Slikice so malo zaštekale, pa prosim kliknite na njih
26. avgust 2012
Ful carska zgodba najboljša je res
26. avgust 2012
NEXT!!
26. avgust 2012
next
26. avgust 2012
next
26. avgust 2012
next!!!!!!!!!!
26. avgust 2012
next
26. avgust 2012
u93404
u93404
Samozavestno sem odšla do picerije. »Nekdo se je pa lepo uštimal,« je zažvižgal Ben, ko me je videl. Na mizi me je že čakala pica, ki sem jo z užitkom pojedla. »Gremo?« je vprašala Emily. Proti diskoteki smo se odpravili peš. Ker smo stari komaj trinjast let, se še ne moremo peljati z motorjem. Zakaj je odrasli svet tako krut? Nato mi je zazvonil mobilnik. »Da takoj prideš domov smrklja! Takoj! Nikar ne pomisli na posledice...« sem zaslišala očetov glas. »Sanjaj,« sem jasno odgovorila, nato pa telefon dala na potiho. Ne bo mi težil. Prišli smo v diskoteko. Takoj sem se spravila na plesišče in spila nekaj koktajlev. Najbrž sploh ne vedo koliko sem stara. »Kako ti je ime, miška?« me je med četrtim plesom vprašal neki fant. »Flo,« sem se zapeljivo nasmehnila. »William.« je zaplesal okoli mene. Ves čas je plesal okoli mene. Ampak saj je bil lep. Prekrasen. Z Willom, kot sem začela klicati Williama sva se pogovarjala o vsem, kar nama je padlo na pamet. Ko sva bila primerno 'natreskana' sva se objeta spravila na plesišče.


Nisem več dobro vedela kaj se dogaja. Nato pa me je nekdo začel vleči iz diska. »Flo, strezni se!« je vpil glas, podoben Carterjevemu. »Hmh?« sem se prijela za glavo. Za mano je stal Max. »Tako si se napila, da smo te mogli odvleči iz diska. Še malo pa bi tam zaspala.« Pomela sem si oči. Krasno. »Koliko je ura?« je bil moj prvi stavek. »Pol polnoči.« Kaj? Oče me bo zadavil. Saj se ga ne bojim, ampak... »Moj brat nas bo prišel pobrat z avtom. Če gremo peš se bomo še ubili,« je spet začel Carter, ki je bil edini popolnoma trezen. Nato je od nekod pridrvel siv audi in iz njega je izstopil nek črnolasec. »Pojdite v avto,« nas je nadzorniško nagnal. Usedla sem se k oknu in celo pot gledala nočno nebo. »Trinajstletniki se napijejo. Da vas ni sram. Jaz sem se prvič šele lani, pa sem že osemnajst,« je začel Carterjev brat. »Roby, bi lahko utihnil? Pač nismo take reve kot ti.« ga je nahrulil Carter. Nato je bila celo pot v avtu smrtna tišina. Kmalu je Roby ustavil pred mojo hišo. Opazila sem, da je okno moje sobe zaprto, zato sem se hotela izmuzniti čez vhodna vrata. Tam pa me je čakal oče. »Mlada dama, v dnevno sobo.« Tam sta me posedla v naslanjač nasproti njiju. »Z svojim vedenjem greš predaleč, Florence. Nehaj, ker ne želiva še povečati kazni.« »Ne bosta govorila kaj naj počnem. Počela bom kar me je volja.« »Ne pa ne boš. Nisi še polnoletna.« »Me prav briga.« Odšla sem v mojo sobo in v trenutku kar oblečena zaspala. Kaj mi pa bodo?



William
26. avgust 2012
u93404
u93404
Hvala za vse nexte.!
26. avgust 2012
Next boljše zgodbe ni kuk nextov mora bit da boš nadeljevala?
26. avgust 2012
u93404
u93404
sedm
26. avgust 2012
u100920
u100920
next
26. avgust 2012
u100800
u100800
next
26. avgust 2012
next!!!
26. avgust 2012
u75149
u75149
Next
26. avgust 2012
u93404
u93404
Še dva
26. avgust 2012
u90327
u90327
next
26. avgust 2012
u100920
u100920
next next next next next
26. avgust 2012
26. avgust 2012
u90327
u90327
LOKET
26. avgust 2012
u90327
u90327
če ti kej ni všeč ne ber
26. avgust 2012
u90327
u90327
a se kdo prjavi naprimer
unifire°*°?
26. avgust 2012
u93404
u93404
veverica12, čist prov imaš. LOKET < 3, če ti kaj ni všeč se spokaj s te zgodbice, ker imam tudi druge bralce, ki jim je zgodbica všeč kakršna je.
26. avgust 2012
u93404
u93404
Zjutraj sem se težkih kosti vstala. Brez besed sem se uredila ter odšla dol. Koliko je sploh ura? „Da te ni sram, Florence. Še budilka te ni zbudila. In kmalu bo čas kosila,“ me je takoj začela nadlegovati mama. Šolo sem prespala? Sama sebi sem se zdela zmagovalka. „Prav grem pa gor.“ Mama je začela za mano regljati nekaj o sinoči, vendar sem jo preslišala. V svoji sobi sem navila zvočnike na najvišjo glasnost, ter začela plesati. „Takoj nehaj! Res ne vem kaj bi s tabo!“ je čez nekaj kratkih minut v sobo pritekla mati. „Dovolj te imam. Nekaj bova z očetom morala ukreniti. Tako ne gre več naprej.“
V odgovor sem zazehala. Kaj naj sploh počnem? Čez nekaj dolgočasnih ur, ki sem jih presedela v sobi, kar mi ni bilo podobno je zazvonil telefon. „Živjo, Flo,“ se je oglasil neznan glas. „Kdo je?“ sem presenečeno vprašala. „William.“ „William?! Kje si dobil mojo številko??“ „Saj si mi jo dala.“ „Ne, nisem ti je.“ „Pa si mi jo.“ „Kdaj?“ sem sumničavo vprašala. „Po plesu sem te prosil za številko. Napisala si mi jo na listek.“ O, ne potem sem bila pa res močno opita. „In zakaj me kličeš?“ „Kar tako. Veš, mislil sem, če bi se še kdaj srečala.“ „Bom videla.“ „Kdaj se potem dobiva?“ „Saj sem rekla, da bom videla.“ mi je začelo presedati. „V petek bi šlo? Ob dveh v parku?“ „Naj ti bo.“ Sploh ne vem zakaj sem privolila. Pa saj vedno. „Se vidiva v soboto, Flo,“ je odložil. Do sobote je še ne dan. Hm, kaj naj oblečem? Saj imam še dovolj časa. Po kosilu sta k meni prišli Lola in Emily.



Emily
„Zakaj si manjkala?“ sta me vprašali. „Pol pouka sem prespala.“ „Ti si pa res upaš.“ Potem smo se začele obmetavati z blazinami. Začele smo tudi poslušati glasbo, vendar na srečo, ker sta bili pri meni prijateljici mama ni prišla v sobo. Po nekaj uricah norenja sta odšli. „Ni čudno po kom imaš zgled,“ je mama nergala, ko sem zaprla vhodna vrata. „Onidve imata zgled po meni.“ To je bila čista resnica. Nisem kriva, če sem se taka že rodila. „Vsekakor ti prepovedujem druženje z njima,“ je pripomnila, ko sem iz škatle vzela piškot. Le ta se mi je skoraj zaletel. „Si nora? Družim se s komer se hočem.“ Morilsko sem jo pogledala ter odšla gledat televizijo. „Slišal sem, da imaš zanimive prijatelje,“ me je prestrašil oče ter se usedel zraven mene na zofi. „Tudi jaz ti prepovedujem druženje. Od sedaj, nama boš vedno povedala preden boš kam šla, in dovolila ti bova le, če boš imela utemeljen razlog.“ „Prav,“ sem se mu priliznjeno nasmehnila. Zakaj pa misli, da imam okno? Naj me gleda in se uči. Kmalu je prišel večer. Medtem ko so se ostali člani moje 'družine' zaposlovali ob televiziji je bilo meni zverinsko dolgčas. Čeprav bi to naredila le v sanjah sem v roke vzela knjigo, ki je ležala na tleh. Začela sem jo prebirati.



Hvala vsem, ki berete mojo zgodbico. Res mi full pomeni.
26. avgust 2012
u90327
u90327
pa ko sem napisala če se prjaviš sem misla na tole
http://www.igre123.com/forum/tema/j-p-elj-c/40884/
26. avgust 2012
u93404
u93404
Sem se prijavila. Hvala
26. avgust 2012
Pa edej nehi oglašvt

unifre res ful dobra zgodba. Next!
26. avgust 2012
u90327
u90327
next
26. avgust 2012
NEXT!!!!!
26. avgust 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg